O tem je že obvestil predsednika republike Prokopisa Pavlopulosa, v grškem parlamentu pa danes poteka razprava o predlaganem referendumu. V nagovoru državljanom je Cipras poudaril, da zahteve upnikov za Grčijo predstavljajo novo varčevalno breme in odrekanje, za Grke pa novo ponižanje, zato jih ne podpira. A če jih bodo Grki na referendumu potrdili, jih bo sprejel in izvajal.

"Od grške vlade so hoteli, da sprejme predlog, ki dodaja novo nevzdržno breme za grško ljudstvo in spodkopava okrevanje grškega gospodarstva in družbe, predlog, ki ne samo da ohranja stanje negotovosti, ampak še bolj poudarja družbene neenakosti," je v nagovoru dejal Cipras.

"Predlog institucij (IMF, evropska komisija in ECB) vključuje: ukrepe, ki vodijo k nadaljnji deregulaciji trga dela, reze v pokojnine, dodatna krčenja plač v javnem sektorju in povišanje DDV-ja na hrano in turizem ob preklicu davčnih olajšav za grške otoke," je dejal. Grški otoki uživajo davčne olajšave, njihov namen pa je, kot poroča BBC, spodbujati ljudi, da ostanejo v oddaljenih delih države, in pomagati tamkajšnji ključni turistični industriji.

Nad avtoritarnost posojilodajalcev z demokracijo
Cipras je grške državljane še pozval, naj na "izsiljevanje z ultimatom, ki od nas terja, da sprejmemo ostro in ponižujoče varčevanje brez konca in brez obetov za družbeno in gospodarsko okrevanje" odgovorijo na "suveren in ponosen način, kot nalaga zgodovina grškega ljudstva". "Na avtoritarnost in kruto zategovanje pasu bomo odgovorili z demokracijo, mirno in odločno," je še dejal Cipras.

Ta presenetljiva napoved pomeni pravi zasuk v petmesečnih pogajanjih med posojilodajalci in Grčijo. V Bruslju so zadnje dni potekali intenzivni pogovori, a jih je Cipras v petek zvečer zapustil z očitkom, da ga izsiljujejo, ter sklical nujen sestanek vlade. Malo po polnoči se je pojavil pred televizijskimi kamerami ter povedal: "Naša odgovornost je prihodnost naše države. Ta odgovornost nas obvezuje, da se odzovemo na ultimat tako, kot bo odločila suverena volja grškega ljudstva."

Obljublja, da bo spoštoval odločitev na referendumu, ob tem pa dodaja, da posojilodajalci zahtevajo očitne kršitve evropskih socialnih norm in temeljnih pravic ter da bi tak dogovor pomenil dodatno ponižanje za celotno grško ljudstvo.

Grke, ki jih je napoved referenduma prestrašila, še bolj pospešeno dvigujejo denar z bančnih računov. Vodja konservativne opozicijske Nove demokracije in nekdanji grški premier Antonis Samaras je Ciprasu očital, da je neodgovoren. Grčija je razdvojena, Cipras pa od državljanov zahteva odločitev, ki je sam noče sprejeti, je dejal Samaras. "Gospod Cipras pelje danes državo v referendum z ultimativnim vprašanjem, ki se glasi: Da ali ne za Evropo," je bil kritičen Samaras.

Ustava prepoveduje odločanje o javnih financah
Zdaj se pojavlja predvsem zelo veliko ugibanj, o čem natančno bodo Grki odločali. Grška ustava namreč prepoveduje referendum o javnofinančnih vprašanjih. Prav tako se zastavlja vprašanje, kaj to pomeni za današnjo evrsko skupino. Iz Ciprasovih besed je bilo moč razbrati, da bo Grčija posojilodajalce zaprosila za kratko podaljšanje programa, da bi lahko referendum izvedla brez pritiska.

Nemški minister za gospodarstvo in vicekancler Sigmar Gabriel je dejal, da Ciprasove namere izvesti referendum ne bi smeli kar tako zavreči in jo označiti za "trik", poroča Reuters. A opozarja, da morajo grški državljani vedeti, o čem bodo glasovali. Na referendumu bi bilo namreč po Gabrielovih besedah smiselno glasovati le o konkretnem sporazumu oziroma predlogu Evrope.

Poplačilo zapade v torek
V torek se sicer izteče rok, do katerega mora Grčija Mednarodnemu finančnemu skladu (IMF) poplačati junijske obveznosti v skupni višini okoli 1,6 milijarde evrov. V javnost je prišel predlog posojilodajalcev, po katerem bi Grčija v zameno za izvedbo reform in javnofinančnih ukrepov že takoj po potrditvi programa v grškem parlamentu prejela 1,8 milijarde evrov dodatnega posojila, nato pa predvidoma do konca novembra še malo manj kot 14 milijard evrov, vnovič v več tranšah in v zameno za izpolnjevanje pogojev.

Nemška kanclerka Angela Merkel je ob robu vrha EU-ja v Bruslju poudarila, da ponudba institucij temelji na istem načelu kot vselej: solidarnosti na eni strani in naporih prejemnika pomoči na drugi. "Čas pritiska, ne voditelji ali ministri," je ob tem dodal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Danes se finančni ministri in voditelji EU-ja znova sestanejo, napoved grškega referenduma pa utegne spremeniti temo pogovorov.

Siriza: Pogoji Evrope niso pomagali
Vladajoča grška stranka Siriza, ki je zmagala na januarskih volitvah, poudarja, da so strogi pogoji za dodatna posojila osiromašili Grčijo, povečali brezposelnost, ki je trenutno več kot 20-odstotna, pri tem pa ne zmanjšujejo ogromnega dolga, poroča BBC.

Referendum, ki ga je Cipras napovedal za 5. julij, bo drugi v zadnjih 40 letih, odkar je razpadla vojaška hunta, ki je državo vodila med letoma 1967 in 1974, ko so Grki glasovali proti monarhiji in se odločili za republiko.

Ni jasno, kako bodo Grki glasovali tokrat. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP se večina prebivalcev, to je 69,7 odstotka, zavzema za ohranitev evra "za vsako ceno", proti jih je 28,9 odstotka.