Cipras nedeljski dogovor zagovarja do te mere, da čeprav pravi, da je bila to "slaba noč za Evropo", dogovor pa da je bil Grčiji vsiljen, je podpis Grke vseeno rešil pred izstopom iz evrskega območja, dogovor pa mora biti izveden.

"V polni meri prevzemam svojo odgovornost, za napake in pomote ter za podpis besedila, v katerega ne verjamem, sem ga pa primoran izvesti," je dejal premier, ki se je na ta položaj zavihtel prav z obljubami, da Atene ne bodo privolile v izsiljevanja mednarodnih upnikov.
Cipras je dejal, da se je boril proti znižanju plač in pokojnin, ob tem pa se zaveda, da to morda ne bo dovolj, da bi pomiril nezadovoljstvo doma. Podpis dogovora je namreč povzročil razdor tudi znotraj Ciprasove Sirize.

A premier pravi, da se mora Grčija držati fiskalne poravnave, ki jo dogovor predvideva, ob tem pa vztraja, da namerava odslužiti štiriletni mandat do konca in zavrača predčasne volitve. "Tem odgovornostim ne bom ubežal, v naslednjih štirih letih pa bom skušal izvesti svoj politični program. Kruta resnica je, da je bila ta enosmerna ulica Grčiji vsiljena," je še grenko pripomnil Cipras.
Na vrsti parlament
Po sprejetju dogovora med voditelji evrskega območja in Ciprasom glede vsebine ukrepov, ki jih mora Grčija izvesti v zameno za tretji sveženj posojila, tj. od 82 do 86 milijard evrov, mora sicer Cipras zdaj poleg grške javnosti prepričati še poslance v parlamentu.

Ta mora predlog sprejeti do srede do polnoči – takšen je bil namreč pogoj, sicer je bila omenjena tudi možnost grexita. Med nepriljubljenimi ukrepi je tudi reforma davčne in pokojninske politike.

Grški minister za obrambo Panos Kammenos in vodja desničarskih Neodvisnih Grkov (ANEL) v Ciprasovi koaliciji je že napovedal, da ne bo podprl predloga varčevalnih ukrepov, kljub temu pa bi rad ostal v vladi. Tiskovna predstavnica stranke Marina Hrisoveloni je dejala, da bodo Neodvisni Grki še naprej podpirali vladno koalicijo, a ne za vsako ceno. Dodala je, da "leva vlada ne sme pasti" in da je Grčija v Bruslju doživela "udarec Nemčije".

"Nemčija na žalost že tretjič v 100 letih namerava uničiti Evropo," je po poročanju Reutersa dejal vodja poslanske skupine Sirize Nikos Filis in dodal, da si Nemčija želi "padec grške vlade in videti Grčijo zunaj evrskega območja ... Živeli smo v prepričanju, da demokracija v Evropi deluje, ko govorimo o odnosu med narodi."

Predstavniki leve opozicije znotraj Sirize (Leva platforma) so nedeljski dogovor označili kot "ponižanje Grčije", je poročal Financial Times. Poslanec Leve platforme Kostas Lapavicas je po poročanju Guardiana dejal: "Pravijo, da nam bodo od zdaj naprej vladali oni. Bojim se, da to ne bo šlo tako gladko, brez boja. V družbi vre, čutiti je jezo, saj je popolnoma jasno, da večina ljudi meni, da je edini izhod iz neokolonialnega suženjstva izhod iz monetarne unije."

Člani opozicije, pri katerih bo Cipras iskal podporo, sicer podpirajo sprejem dogovora.

Ostri odzivi javnosti
Cipras je naletel tudi na ostre odzive domače javnosti, ki je 5. julija na referendumu zavrnila možnost sprejetja pogojev, kot so jih predlagali upniki, na koncu pa je Cipras dosegel soglasje o zelo podobnih pogojih. V Atenah so ga ob ponedeljkovem prihodu pričakali protivarčevalni protesti, grške državne uslužbence pa je sindikat ADEDY pozval k 24-urni stavki. Na družbenih omrežjih je civilna iniciativa sprožila protestno akcijo #ThisIsACoup (op. p. to je udar).

Možnost oblikovanja nove vlade
BBC-jev dopisnik iz Aten Mark Lowen je navedel možnost, da bi lahko Cipras zamenjal dobršen del vladnega kabineta in do konca tedna celo oblikoval vlado narodne enotnosti. Ciprasova stranka Siriza je zmagala na volitvah januarja z obljubo volivcem, da bo končala izvajanje varčevalnih ukrepov. Od leta 2010 je od trojke upnikov, tj. Mednarodnega finančnega sklada (IMF), Evropske centralne banke (ECB) in Evropske komisije, prejela dva svežnja finančnega posojila za 240 milijard evrov.

Ker Grčija IMF-u kot prva država v zgodovini EU-ja do 30. junija ni odplačala 1,5 milijarde evrov vrednega dolga, so banke po državi začasno zaprte vse do srede. Dovoljeni dvig gotovine z bančnih avtomatov je 60 evrov na dan. Grčija bi morala po dogovoru vzpostaviti tudi poseben zunanji privatizacijski sklad, na katerega bi prenesla 50 milijard evrov državnega premoženja in ga nadzorovano prodala, ter sodelovanje Mednarodnega denarnega sklada v tretjem programu pomoči. Vse te točke so bile sporne za Grčijo, ki naj bi med pogajanji že privolila v vključenost IMF-a v program, a ne nujno po letu 2016, nakazoval naj bi se tudi kompromis glede privatizacijskega sklada z znižanjem vsote sredstev, ki naj bi jo prenesli.

Vodja evrske skupine ostaja Dijsselbloem
V Bruslju se je po treh dneh maratonskih zasedanj o Grčiji končalo tudi zasedanje finančnih ministrov evrskih držav, na katerem so za vodjo te skupine znova izvolili dozdajšnjega predsednika, nizozemskega finančnega ministra Jeroena Dijsselbloema.

Ministri so opravili tudi prvo razpravo o premostitvenem posojilu za Grčijo, ki jo samo v ponedeljek čaka plačilo štirih milijard evrov dolga Evropski centralni banki. V primeru pozitivnega razpleta bi konec tedna lahko dosegli že tudi dogovor o kratkoročnem premostitvenem financiranju za Grčijo za okoli sedem milijard evrov. Kot pravi Dijsselbloem, za zdaj zlatega ključa še niso našli. Prvi obrok iz novega svežnja pomoči, tj. več kot 80 milijard v treh letih, naj bi bil Grčiji na voljo sredi avgusta, je poročal RTV-jev dopisnik Boštjan Trošt.

Slovenija se bo po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja tako v prvi fazi procesa, torej pri odločanju o začetku pogajanj, kot v drugi fazi, pri potrjevanju samega programa, posvetovala s parlamentom, čeprav to ne v prvem ne v drugem primeru uradno ni potrebno.