"Vrh evra je soglasno prišel do dogovora. Vse je pripravljeno za program evropskega reševalnega mehanizma ESM za Grčijo z resnimi reformami in finančno podporo, je prek Twitterja sporočil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

"Danes smo imeli le en cilj: doseči dogovor. Po 17 urah smo ga le dosegli - agreekment," je nato dejal Tusk na novinarski konferenci po koncu vrha, ki jo je imel skupaj s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in vodjem evrske skupine Jeroenom Dijsselbloemom. On je sicer opozoril, da je končni dogovor oddaljen še nekaj tednov, saj je najprej na potezi grški parlament, nato nekateri parlamenti članic evrskega območja, konec tedna pa se pogajanja lahko začnejo.

Kolikšen del Sirize bo proti dogovoru?
A dogovor mora potrditi še grški parlament, kjer pa se napoveduje razkol v vladajoči Sirizi, medtem ko je manjšinska koalicijska partnerica že oznanila, da bo glasovala proti. Desno nacionalistični Neodvisni Grki vztrajno zavračajo diktat trojke, največja Siriza pa doživlja številne pozivi članov, da se naj upra lastnemu premierju. Siriza je sicer koalicija radikalne levice, ki združuje pet različnih strank in še več levičarskih skupin, zaradi česar trenja ob tako prelomni odločitvi ne čudijo.

Koalicijski partner odločno proti
"Dogovor govori o 50 milijard evrov vrednemu zagotovilu z javno lastnino, o spremembah zakona glede zaplembe lastnine ... Ne moremo pristati na to!" je odločen Panos Kamenos, vodja Neodvisnih Grkov, ki imajo v 300-članskem parlamentu sicer samo 13 poslancev. A brez njihove podpore in ob napovedanem razkolu v Sirizi, ki ima 149 poslancev, večinska podpora za dogovor s trojko še zdaleč ni zagotovljena.

Vodja evrske skupine je še pojasnil, da bo o možnostih kratkoročnega, premostitvenega financiranja Grčije že popoldne podrobneje razpravljala evrska skupina na rednem sestanku. To pomoč naj bi črpali iz proračuna EU-ja, iz iz mehanizma za finančno stabilnost (EFSM).

Nujne finančne potrebe Grčije so ocenjene na sedem milijard evrov do 20. julija in dodatnih pet milijard evrov do sredine avgusta. Celoten triletni program pomoči naj bi bil vreden od 82 do 86 milijard evrov, pri čemer bodo institucije proučile možnosti za zmanjšanje obsega s fiskalnimi alternativami ali večjimi prihodki od privatizacije.

Dogovor o zagonu tretjega programa pomoči za Grčijo ima po mnenju nemške kanclerke Angele Merkel več prednosti kot slabosti. "Menim, da ima Grčija z njim možnost, da se vrne na pot rasti," je povedala vidno utrujena po maratonskih pogajanjih. Merklova se zaveda, da bo pot do dokončnega dogovora še dolga in težavna, saj bo treba dogovorjeno še izpeljati v praksi. A dogovor je po njenem mnenju dober za obe strani. O zagonu pogajanj za novo pomoč Grčiji mora sicer odločati še bundestag.

Francoski predsednik Francois Hollande meni, da je dogovor zgodovinska odločitev za EU, ki bo Grčiji omogočila obstanek v evrskem območju, hkrati pa tudi pogumna izbira grškega premierja Ciprasa. Dogovor o pomoči bo po njegovih besedah med drugim vseboval tudi reprogramiranje grških dolgov. "V dogovoru bo reprogramiranje dolgov s podaljšanjem ... zapadlosti, pogajali se bomo, nedvomno, tudi o obrestnih merah, to je del dogovora," je poudaril Hollande.

Posebne zahteve Slovenije
Pogajanja so bila težavna, izmenično je potekala razprava vseh 19 članic evrskega območja in posvetovanja v različnih ožjih sestavah, tudi dvostranski pogovori. Med šestimi voditelji, ki so imeli zaradi določenih zahtev dvostranske pogovore s Tuskom, je bil po neuradnih informacijah tudi slovenski premier Miro Cerar.

Slovenija je po neuradnih navedbah v pogovorih izrecno poudarila stališče, naj se pri nadaljnji pomoči Grčiji ustrezno upošteva njena velika izpostavljenost do države z vidika deleža bruto domačega proizvoda.

Grčija naj bi že do srede v parlamentu potrdila več reformnih ukrepov. A težki pogoji, ki so jih Grčiji naložili mednarodni posojilodajalci z Nemčijo na čelu, bi bili lahko usodni za vladajočo levo vlado premierja Aleksisa Ciprasa, v Grčiji pa povzročili ogorčenje.
Cipras naj bi namreč sprejel nemški kompromis, po katerem bodo za poplačilo dolga prodali državno premoženje. Grški premier je tudi popustil glede polnomočne vloge IMF-a pri predlaganem 86 milijard evrov vrednem posojilu, kar je bila zahteva nemške kanclerke Angele Merkel.

In še preden je bila znana zadnja različica dogovora, je Ciprasov minister za delo Panos Skurletis že stopil pred kamere in podal ostro kritiko pogojev. Skurletis, sicer član vladajoče Sirize, je dejal, da ne more kriviti Grkov, ki bodo le stežka sprejeli dogovor. Navsezadnje so se Grki še pred tednom dni izrekli prav proti tem pogojem. Minister zato ne izključuje predčasnih volitev, s čimer je tudi nakazal na razdor v sami Sirizi.

"Grexit je preteklost"
In Cipras? Premier je dejal, da je dogovor sicer težko sprejel, a da je bil potreben, da bi se ognil t. i. "grexitu", Grčija pa da se je v pogajanjih "bojevala do konca". "Dogovor je težek, a smo se z njim ognili selitvi državnega premoženja v tujino. Izognili smo se načrtu za finančno zadušitev in kolapsu bančnega sistema," je novinarjem dejal Cipras.

Doseženi dogovor bo državi po Ciprasovih besedah zagotovil finančno stabilnost in rast, "grexit" (izstop Grčije iz evrskega območja) pa da je preteklost. Cipras je zagotovil, da je v pogovorih dosegel največ, kar je bilo mogoče, in da doseženi dogovor ohranja Grčijo v Evropi. "Zdaj nas čakajo težke odločitve," je dejal.

Atene so po besedah premierja zagotovile, da bo dolg prestrukturiran, banke pa bodo imele zadosti kapitala. Ob zagotovilih, da se je z mednarodnimi partnerji trdo bojeval, pa Cipras zdaj napoveduje enako trd boj doma. Sklepe vrha je namreč treba uveljaviti, za kar bo potrebno sodelovanje grškega parlamenta. "Grčija potrebuje temeljite reforme," je bil ob tem jasen premier.

"Soočili smo se s težkimi odločitvami in velikimi dilemami," je Cipras dejal o pogajanjih. "Ukrepi bodo neizogibno povzročili recesijska gibanja, a sveženj za rast, prestrukturiranje dolga in zagotovljeno financiranje za prihodnja tri leta pomenijo, da je grexit preteklost," je še dejal.

Nov kompromis
Sredi noči, po 12 urah razprave, je Tusk pred evrske voditelje stopil z novim kompromisnim predlogom, ki so ga predtem usklajevali voditelji Nemčije, Francije in Grčije. Izhodišče za razpravo je bilo poročilo evrske skupine z zelo strogimi pogoji za začetek pogajanj o tretjem programu pomoči, ki je vključevalo številna odprta vprašanja.

Med ključnimi odprtimi točkami so bile vprašanje lajšanja grškega dolga, poseben zunanji privatizacijski sklad, na katerega naj bi Grčija prenesla 50 milijard evrov državnega premoženja in ga nadzorovano prodala, ter sodelovanje Mednarodnega denarnega sklada v tretjem programu pomoči. Vse te točke so bile sporne za Grčijo, ki naj bi med pogajanji že privolila v vključenost IMF-a v program, a ne nujno po letu 2016, nakazoval naj bi se tudi kompromis glede privatizacijskega sklada z znižanjem vsote sredstev, ki naj bi jo prenesli.

Tretji sveženj pomoči Grčiji naj bi vključeval tudi kratkoročno, premostitveno financiranje, ki ga bi Grčija potrebovala tudi za poplačilo več kot štirimilijardnega dela dolga Evropski centralni banki. Enotno politično sporočilo naj bi bilo ključno za to, da bi evropska centralna banka še naprej z likvidnostno pomočjo ohranjala grške banke pri življenju.
"Prihodnost Evrope je na robu," je dolgo in burno razpravo za nemški radio dramatično komentiral predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. "V Bruslju so stvari na noževi konici in evrsko območje se lahko razleti," je še opozoril Schulz, ki je ponovil, da si njegova Socialdemokratska stranka želi, da Grčija ostane v evrskem območju.

Cerar predčasno z vrha
Slovenski premier Miro Cerar je zaradi obiska generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga v Sloveniji vrh predčasno zapustil, za zastopanje pa pooblastil nizozemskega premierja Marka Rutteja. Je pa bil optimističen glede dogovora. "Vse bo jasno verjetno v kratkem ... Upam, da bomo dogovor le dosegli," je dejal ob odhodu.

Pogoji "zelo slabi"
Še pred zadnjim razvojem dogodkov je bilo že slišati komentarje, da so pogoji, ki bi jih morala izpolniti Grčija za začetek pogajanj o tretjem programu pomoči, tako strogi, da ima država zdaj na voljo samo t. i. grexit ali jarem institucij, ki se mu je grška vlada Aleksisa Ciprasa od januarske zmage na volitvah z vsemi močmi želela izogniti.

Sprejetje teh pogojev, opredeljenih v poročilu evrske skupine, ki je podlaga za današnjo razpravo vrha evrskega območja, bi bilo tudi popolno nasprotje Ciprasovih predvolilnih in povolilnih obljub Grkom, kar sproža ugibanja, da želijo upniki nepredvidljivega grškega premierja, ki si je skušal z zmago na nedavnem referendumu pridobiti nekaj več manevrskega prostora, stisniti v kot in mu pristriči peruti.

Tudi neimenovani grški vladni vir je potrdil, da so finančni ministri držav evrskega območja ob začetku razprave predlagali "zelo slabe" pogoje za nov sveženj pomoči Grčiji, da pa si Atene ne morejo več privoščiti nobenega zamika začetka pogajanj. "Besedilo je v celoti zelo slabo. Poskušamo najti rešitve," je povedal omenjeni vir in dodal, da se morajo pogajanja začeti takoj, saj Grčiji zmanjkuje denarja.