Vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem meni, da program pomoči Grčiji zadošča pod pogojem, da bodo Atene izpolnjevale dogovorjene ukrepe. Foto: Reuters
Vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem meni, da program pomoči Grčiji zadošča pod pogojem, da bodo Atene izpolnjevale dogovorjene ukrepe. Foto: Reuters
Grčija
Prvi program 110 milijard evrov pomoči Grčiji je bil dogovorjen leta 2010, drugi program 130 milijard evrov pomoči pa v letu 2012; poleg tega je zasebni sektor tedaj državi odpisal za več kot 100 milijard evrov dolgov. Foto: EPA
Dijsselbloem: Grčija ne potrebuje nove pomoči

Grčija računa na primarni proračunski presežek, s čimer bi izpolnila pogoj trojke mednarodnih posojilodajalcev za pogovore o nadaljnjem prestrukturiranju dolga. Novembra 2012 se je evroskupina dogovorila, da lahko Grčiji pomaga pri zniževanju dolga z novimi ukrepi, če bo dosegla primarni proračunski presežek. Grki že zdaj napovedujejo primarni proračunski presežek za leto 2013, kar je po navedbah virov pri EU-ju "presenetljivo", saj uradne podatke pričakujejo aprila.

"Če bo Grčija izpolnila pogoje, bo namreč naslednji obrok pomoči dobila do maja, kar bo pokrilo njene finančne potrebe do avgusta, nato pa se bodo pogovarjali o prihodnosti," je pojasnil Dijsselbloem. V Atenah so upali na pogovore o tretji pomoči še pred majskimi evropskimi volitvami, češ da bi jim to pomagalo v boju s protievropskimi silami.

Trojka v Atene konec tedna
Pogajanja med grškimi oblastmi in trojko mednarodnih posojilodajalcev - Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom - se vlečejo že od septembra lani. Trojka mora oceniti, da Grčija izpolnjuje vse pogoje za naslednji obrok pomoči, sicer ga država ne dobi.

Če bo šlo vse po načrtih, se lahko pregled izvajanja programa pomoči konča marca, sta ocenila tudi evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn ter nemški finančni minister Wolfgang Schäuble.

Evroskupina je preučila tudi gospodarske razmere v območju evra, ki se izboljšujejo, a Dijsselbloem svari pred počivanjem pri izvajanju reform, saj je brezposelnost še vedno nesprejemljivo visoka, pa tudi konkurenčnost je še treba okrepiti in nadaljevati fiskalno konsolidacijo, ki bo prijazna do rasti.

O dokapitalizaciji bank marca
Na nujnost nadaljevanja reform je opozoril tudi Rehn in napovedal, da bo komisija zimsko gospodarsko napoved predstavila 25. februarja.

Finančni ministri držav v območju evra so napredovali pri reševanju še zadnjih odprtih vprašanj glede neposredne dokapitalizacije bank iz evropskega reševalnega mehanizma, tako da Dijsselbloem pričakuje politični dogovor marca.

Po koncu evroskupine so se ministrom pridružili kolegi iz drugih članic in kot opazovalci predstavniki Evropskega parlamenta, da se pogovorijo o odprtih vprašanjih v pogajanjih o medvladnem sporazumu o enotnem skladu za reševanje bank. Enotni sklad za reševanje bank je poleg enotnega organa za nadzor nad izvajanjem pravil o urejeni sanaciji ali likvidaciji bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev temeljni gradnik drugega stebra bančne unije.

Dijsselbloem: Grčija ne potrebuje nove pomoči