Evropska centralna banka po pričakovanjih ni znižala obrestne mere, a bi to lahko storila v prihodnjih mesecih. Foto: EPA
Evropska centralna banka po pričakovanjih ni znižala obrestne mere, a bi to lahko storila v prihodnjih mesecih. Foto: EPA

Kot so prejšnje dni pisali analitiki, so člani sveta banke obravnavali možnost znižanja cene denarja, a se tokrat zanjo niso odločili. Poleg ključne obrestne mere je osrednja evropska denarna ustanova nespremenjeni pustila tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki ostajata pri 1,5 oz. nič odstotkih.

Draghi: Zaupanje v finančne trge se vrača
Vlagatelji bodo zdaj pozorni na tiskovno konferenco predsednika ECB-ja Maria Draghija, saj so številni analitiki prepričani, da bi lahko napovedal možnost znižanja cene denarja v prihodnjih mesecih ali nove ukrepe za povečanje količine denarja v obtoku, če bodo razmere to narekovale.

Draghi je povedal, da so se finančni trgi po zaskrbljenosti zaradi italijanskih volitev umirili in da se zaskrbljenost ne bo širila na druge trge. "Imamo veliko dokazov, da se zaupanje finančnih trgov v območju evra vrača. Zaskrbljenost se ni razširila na druge trge, kakor bi se lahko zgodilo pred letom in pol, kar je zelo dober znak," je povedal na tiskovni konferenci, ki je sledila tisti, kjer je ECB objavil, da ne bo spreminjal obrestne mere.

ECB zaradi aktualnih dogodkov stopa v ospredje
Poznavalci so še pred nekaj tedni ocenjevali, da bo ECB nekaj časa igral stransko vlogo in da pomembnejših ukrepov ne bo sprejemal, a bi lahko to razvoj dogodkov v zadnjih dneh spremenil. Izid parlamentarnih volitev v Italiji je po stabilni vladavini tehničnega premierja Maria Montija vrnil nestabilnost v tretje največje evropsko gospodarstvo, kar je vsaj začasno povečalo negotovost na finančnih trgih in znova vzbudilo špekulacije o potrebi po reševanju te države z največjim nominalnim javnim dolgom v Evropi.

Evropska komisija je v svoji zimski napovedi tudi ocenila, da so se obeti za okrevanje gospodarstva v evrskem območju poslabšali. Območje evra bo tako letos imelo 0,3-odstotni padec BDP-ja in ne 0,1-odstotno rast. Poleg tega je območje evra februarja na letni ravni po prvi oceni imelo 1,8-odstotno inflacijo, potem ko je januarja znašala dva odstotka. Inflacija se je znižala bolj od pričakovanj in je tako celo pod srednjeročnim ciljem osrednje denarne ustanove v območju evra.