Zadnje znižanje ključne obrestne mere je bilo maja, ko se je ta spustila na 0,5 odstotka. Foto: EPA
Zadnje znižanje ključne obrestne mere je bilo maja, ko se je ta spustila na 0,5 odstotka. Foto: EPA

Odločitev sveta Evropske centralne banke, ki jo gre razumeti kot poskus pomoči okrevanju evropskega gospodarstva, je precejšnje presenečenje, saj se je pričakovalo, da ECB svoje obrestne mere ne bo spreminjal.

A v osrednji monetarni instituciji evrskega območja je očitno prevladalo prepričanje, da okrevanje gospodarstva v območju skupne evropske valute še ni dovolj trdno. ECB-ju je ta korak omogočilo tudi dejstvo, da se je inflacija v območju evra oktobra na letni ravni znižala na 0,7 odstotka, kar je najnižja raven po novembru leta 2009.

Raven oktobrske inflacije je hkrati tudi precej pod srednjeročnim ciljem ECB-ja, ki inflacijo postavlja blizu, vendar malenkost pod dvema odstotkoma. To je še okrepilo pričakovanja in pritiske trgov ter političnih voditeljev, naj ECB vendarle znova poseže na trg.

Šibko in krhko okrevanje
Čeprav je območje evra v drugem četrtletju izšlo iz 18 mesecev dolge recesije, pa zadnji znaki kažejo, da okrevanje ni tako močno, kot bi si želeli.

"Okrevanje je po našem mnenju šibko, krhko in neenakomerno," je na začetku septembra povedal prvi mož ECB-ja Mario Draghi. Stopnja brezposelnosti v območju skupne evropske valute je septembra znašala rekordnih 12,2 odstotka.

Ključno obrestno mero je ECB na 0,5 odstotka znižal maja, julija pa je Draghi razkril, da bo denarna politika ECB-ja ostala ekspanzivna, dokler bo treba, in da bodo obrestne mere na trenutnih ali celo nižjih ravneh ostale "podaljšano obdobje". To je bila zgodovinsko prva jasnejša napoved za prihodnjo denarno politiko ECB-ja.

ECB je znižal tudi obrestno mero za mejno posojanje, in sicer za 0,25 odstotne točke, na 0,75 odstotka, medtem ko obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti ostaja nespremenjena pri nič odstotkih.