Pogovarjamo se o končni rešitvi, ki je lahko dosežena do konca februarja, je v Bruslju poudaril slovenski zunanji minister.

"Pogoji Slovenije so zelo jasni. Želimo, da je ta problem del obvez, ki jih prinaša dunajska pogodba. Gre za nasledstveno vprašanje, znotraj tega lahko sklenemo neko poravnavo, neki dogovor ... pogoj pa je, da ne tečejo sodni postopki proti LB-ju pred hrvaškimi sodišči," je dejal Erjavec.

Na vprašanja, za kakšno poravnavo gre, je minister dejal le: "Govorimo o bilanci LB-ja in ta bilanca mora biti poravnana. Ne moremo govoriti samo o pasivi, ampak tudi o aktivi in pogledati, kaj izračun pokaže." O podrobnostih ni želel govoriti, češ da je politik, ne finančni strokovnjak.

Šlo naj bi za poravnavo glede vprašanja 278 milijonov evrov, kolikor naj bi Hrvaška zahtevala od Slovenije za prenesene vloge varčevalcev, in vprašanja terjatev nekdanje podružnice LB-ja v Zagrebu do hrvaških podjetij; šlo naj bi za 1,2 milijarde evrov terjatev.

Vsekakor naj bi po Erjavčevih besedah šlo za "konkretno rešitev", ne pa za način reševanja problema. Časa za arbitražo namreč ni, mediatorja ne potrebujemo, je še poudaril minister in ponovil oceno, da je rešitev mogoče doseči do konca februarja.

Vsebino bosta opredelila strokovnjaka
Vodja hrvaške diplomacije Vesna Pusić danes v Bruslju ni želela govoriti o vsebini rešitve problema LB-ja, poudarila pa je, da je Hrvaški v interesu, da je "rešitev takšna, da ne bo nihče nikogar prevaral ali nadigral in da jo lahko ena in druga stran politično predstavita svoji javnosti". "Moram reči, da cenim prizadevanja kolege Erjavca, da pomaga in prispeva k tej rešitvi," je še povedala hrvaška ministrica.

"O vsebini ne bomo nič govorili, predvsem zato, ker pričakujemo, da bosta večji del vsebine opredelila finančna strokovnjaka. S kolegom Erjavcem sva zraven, da bo imelo vse skupaj razsežnost politične odločitve," je dejala Pusićeva na novinarski konferenci hrvaškim novinarjem.

Glede na razmere v Sloveniji, kjer se koalicija postopno krči, slovenski zunanji minister po njenih besedah kaže "zelo veliko mero odgovornosti, da se to reši pred bodisi volitvami bodisi nekim preurejanjem, ki se bo zgodilo in ki bo terjalo določen čas".

Sestanek obeh ministrov in finančnih strokovnjakov, ki bo 6. februarja, bo po besedah Pusićeve morda sestanek, na katerem se bo četverica podrobno in dokončno dogovorila o tem, kako rešiti vprašanje Ljubljanske banke, morda pa bo potreben še en sestanek, a cilj je, da je zadeva rešena do konca februarja.

Če se bo našla alternativna rešitev in če jo bo hrvaška vlada sprejela, bo nato Hrvaška umaknila pooblastila za tožbe proti LB-ju in NLB-ju, Slovenija pa začela postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe k EU-ju. "Ne želim ugibati kdaj, a menim, da obstajajo vse možnosti za to, da Slovenija ne bo zadnja, ki bo ratificirala pristopno pogodbo," je še ponovila Pusićeva.