Najprej je slovensko-hrvaške razprtije reševal dvojec Borut Pahor-Jadranka Kosor, zadnje čase pa sta najdejavnejša Karl Erjavec in Vesna Pusić. Foto: MMC RTV SLO
Najprej je slovensko-hrvaške razprtije reševal dvojec Borut Pahor-Jadranka Kosor, zadnje čase pa sta najdejavnejša Karl Erjavec in Vesna Pusić. Foto: MMC RTV SLO

Državi imata odprto samo eno vprašanje, to je vprašanje LB in to le dela nekdanjih deviznih hrvaških varčevalcev, in sicer tistih, ki so svoja povpraševanja prenesli v breme hrvaške države v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Proces poteka od leta 1994 in 1995.

Vesna Pusić, hrvaška zunanja ministrica
Ljubljanska banka
Ljubljanska banka še vedno buri duhove. Pred dnevi so v njenih prostorih izvedli rubež - odnesli so računalnik in več stolov. Foto: MMC RTV SLO
Erjavec: Igra se na dveh straneh

Ob tem pa sta tako Karl Erjavec kot Vesna Pusić dejala, da morata njun dogovor potrditi še vladi. "Za današnji dogovor moram dobiti še mandat slovenske vlade, da bi postavili eksperta, ki bo sodeloval pri razrešitvi spora," je novinarjem dejal Erjavec po srečanju s hrvaško kolegico, ki je potekalo ob robu Croatia Summita v Dubrovniku.

Strokovnjaka v okviru obstoječe komisije
"Zelo sem zadovoljen, da hrvaška in slovenska stran nadaljujeta dialog glede vprašanja varčevalcev LB-ja. Pomembno je, da se kot ministra pogovarjava o rešitvi odprtih vprašanj," je nadaljeval Erjavec. Dodal je, da treba nadaljevati z dialogom in počakati, kaj bodo povedali vrhunski finančni strokovnjaki. Omenjeni eksperti naj bi delovali v okviru meddržavne komisije za urejanje odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško.
Hrvaške banke želijo denar prek sodišč
Za Slovenijo so sporne tožbe Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki in Novi ljubljanski banki na hrvaških sodiščih. Prejšnje hrvaške vlade so pooblastile zagrebško banko in PBZ, da v njenem imenu vodita postopke proti slovenskim bankam. Postopki na sodišču pa so povezani s terjatvami za sredstva, ki sta jih na podlagi jamstva, ki ga je hrvaška država dala varčevalcem po razpadu bivše Jugoslavije, izplačali Zagrebška banka in PBZ hrvaškim državljanom z deviznimi prihranki v LB-ja. Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je šlo za 544,4 milijona takratnih nemških mark (272 milijonov evrov).

Erjavec je dodal, da bo Slovenija začela postopek ratifikacije, potem ko bosta omenjena strokovnjaka predlagala rešitev za dogovorno urejanje spora o LB-ju in ko bo jasno, kako se bo spor uredil.
Tudi Pusićeva potrebuje mandat vlade
Pusićeva je prav tako dejala, da mora tudi ona na hrvaški vladi dobiti mandat za današnji dogovor. Obenem je poudarila, da je spor o dolgu deviznim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke edino odprto vprašanje med državama. Ponovila je, da je spor treba urejati neodvisno od postopka slovenske ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU-jem.
"Državi imata odprto samo eno vprašanje, to je vprašanje LB in to le dela nekdanjih deviznih hrvaških varčevalcev, in sicer tistih, ki so svoja povpraševanja prenesli v breme hrvaške države v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Proces poteka od leta 1994 in 1995," je dejala Pusićeva.
"Želimo urediti problem in poskusiti v temu delu segmenta varčevalcev angažirati dva strokovnjaka, ki bosta skušala obema vladama predlagati rešitev. To vodi v dobro smer, ker se strinjamo, da je cilj problem rešiti ne pa ga radikalizirati," je še izjavila hrvaška zunanja ministrica.

Pusićeva: Spor nepovezan z ratifikacijo
Kot je dodala, imata državi skupno delo tudi v Evropski uniji, ko gre za sodelovanje pri razširjanju evropskih reform v regiji. "Imamo veliko prostora za sodelovanje in treba je iti naprej, spor pa urediti na omenjeni način," je ocenila Pusićeva. Ponovila je, da je treba spor urejati neodvisno od postopka slovenske ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU.
Erjavec: Ratifikacija, ko bo rešitev jasna
Slovenija bo začela s postopkom ratifikacije, potem ko bosta omenjena strokovnjaka predlagala rešitev za dogovorno urejanje spora o LB-ju in ko bo jasno, kako se bo spor uredil, je pojasnil Erjavec. Po prihodu v Dubrovnik v petek je sicer večkrat dejal, da Slovenija vztraja na rešitvi spora v okviru sukcesije ter da se bo Hrvaška morala držati svojih zavez.

Erjavec je v petek še izjavil, da Hrvaška ne more po eni strani urejati vprašanje LB-ja v okviru sukcesije, po drugi pa na sodiščih. To je mogoče razumeti tako, da se bo postopek ratifikacije hrvaške pogodbe v državnem zboru začel le v primeru, če bodo umaknjene tožbe proti slovenskim bankam.

"Dogovor pomemben premik hrvaškega stališča"
Slovenska stran ocenjuje, da pomeni današnji dogovor pomemben premik v stališčih hrvaške vlade, potem ko je hrvaški premier Zoran Milanović v ponedeljek v pogovoru z državljani na spletnem družbenem omrežju Twitter izjavil, da Hrvaška nima nobenih aktivnih obveznosti do Slovenije, ko gre za reševanje spora o LB.

Erjavec (in Slovenija) je sicer iskal zagotovila, da se bo vprašanje vlog varčevalcev Ljubljanske banke urejalo v okviru sporazuma o nasledstvu. Nedavno se je namreč zapletlo, ko je hrvaška vlada s sklepom podprla sodne spore, ki so jih sprožili varčevalci sami, na ostre proteste pa je sklep le umaknila.

Erjavec in Pusićeva sta se udeležila tudi razprave Izgradnja države v postkonfliktnih družbah - politični in varnostni izzivi, ki je ena izmed treh na današnjem delu konference Croatia Summit 2012. Srečala sta se po koncu konference.

Državi imata odprto samo eno vprašanje, to je vprašanje LB in to le dela nekdanjih deviznih hrvaških varčevalcev, in sicer tistih, ki so svoja povpraševanja prenesli v breme hrvaške države v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Proces poteka od leta 1994 in 1995.

Vesna Pusić, hrvaška zunanja ministrica
Erjavec: Igra se na dveh straneh