Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 2 glasov
Ocenite to novico!
Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je nadaljevalo prvo sojenje proti nekdanji Ljubljanski banki po decembrski ustavnosodni odmrznitvi postopkov.
Kot je povedal predsednik uprave LB-ja Borut Ožura, se bodo v skladu z odločbo ustavnega sodišča nadaljevala sojenja v okoli 140 primerih. Ožura je še povedal, da tožijo večinoma hrvaški devizni varčevalci nekdanje Ljubljanske banke, kakšnih 20 odstotkov tožb pa so vložili devizni varčevalci iz Bosne in Hercegovine. Dodal je še, da od odmrznitve še ni bil seznanjen, da bi bile na sodiščih vložene nove tožbe proti LB-ju.
Ožura o izidu tega in drugih sojenj ni želel ugibati, saj je to stvar sodišča, poudaril pa je, da bodo ti primeri ustrezno končani šele, ko bodo države naslednice nekdanje Jugoslavije v skladu s sporazumom o nasledstvu pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu dosegle dogovor, kdo bo prevzel jamstva za stare devizne hranilne vloge.
Sarajevo, Zagreb, (Ljubljana?), Beograd
Poudaril pa je, da bi države naslednice morale najprej ugotoviti, "ali so deponirana devizna sredstva, ki so šla iz Sarajeva ali Zagreba v Narodno banko Jugoslavije, kdaj prišle v Ljubljano". "Odgovor je absolutno ne," je pristavil. Ko bodo naslednice to razčiščevale v Baslu, pa bodo morale tudi pogledati, ali je LB v Zagrebu ali Sarajevu sploh smel poslovati naprej in ali je sploh uspel kaj izterjati iz svojih kreditov, in tudi tu je odgovor nič, je dodal.
Ožura je za razumevanje tega vprašanja izpostavil še razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru "Kovačić in drugi proti Sloveniji" iz leta 2008. V obrazložitvi sodbe je med drugim izpostavljeno, da je teritorialni princip temeljni princip reševanja tega vprašanja, ne pa državljanstvo, kot to razume Hrvaška, je dejal. "Republika Slovenija je leta 1993 sprejela zakon, po katerem je vrnila stare devizne hranilne vloge vsem deviznim varčevalcem ne glede na banko in ne glede na državljanstvo, pomembno je bilo samo, da je bila devizna hranilna vloga odprta na območju Republike Slovenije," je spomnil.
Breme v meddržavnih odnosih
Neurejeno vprašanje hrvaških varčevalcev že dve desetletji obremenjuje odnose med Slovenijo in Hrvaško. Gre za vprašanje deviznih vlog okoli 132.000 nekdanjih varčevalcev nekdanje LB Zagreb, ki skupaj z obrestmi od LB zahtevajo več kot 172 milijonov evrov.
Slovenija, ki je po osamosvojitvi v skladu s teritorialnim načelom prevzela jamstva za vse stare devizne hranilne vloge, ki so bile deponirane na ozemlju Slovenije, vztraja, da mora biti vprašanje starih deviznih vlog in s tem tudi dolga varčevalcem nekdanjega LB-ja rešeno v okviru nasledstva nekdanjega SFRJ-ja, saj je za hranilne vloge jamčila zvezna država in Slovenija deviznih vlog ni dobila. Vprašanje jamstev za stare devizne hranilne vloge je torej treba rešiti v skladu s sporazumom o nasledstvu, torej na pogajanjih v okviru baselske banke BIS, ki pa so po nekaj krogih pogovorov leta 2001 in 2002 povsem zamrla.
