Lukašenko je prejšnji teden podpisal odlok o usmrtitvi dveh osumljencev za bombni napad v Misnku aprila lani. Usmrčena sta bila s strelom v tilnik. Foto: EPA
Lukašenko je prejšnji teden podpisal odlok o usmrtitvi dveh osumljencev za bombni napad v Misnku aprila lani. Usmrčena sta bila s strelom v tilnik. Foto: EPA
Bruselj
"Če sankcije izvaja samo EU, brez drugih strateških igralcev, gredo te gospodarske sankcije zlasti v škodo članic Unije. Treba je imeti celovitejši pristop," meni Erjavec. Foto: EPA
Zaostritev sankcij proti Belorusiji

Sankcije bodo začele veljati v soboto z objavo v Uradnem listu EU-ja. Ob objavi v uradnem listu bodo tudi javno znana imena vseh kaznovanih oseb in podjetij. Pri gospodarskih sankcijah za osebe in pravne osebe, povezane z režimom beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, gre za zamrznitev premoženja in prepoved potovanja na ozemlje Unije.

Ministri naj bi se danes med drugim zavezali, da bodo kazenski seznam oseb in podjetij dopolnjevali tudi v prihodnje, če režim Lukašenka ne bo izpustil vseh političnih zapornikov.

"Današnja odločitev je odziv na negativen razvoj dogodkov v Belorusiji. Razmere se slabšajo, oblasti krepijo pritisk na civilno družbo. Namesto da krepi zatiranje, mora Belorusija izpustiti in rehabilitirati vse politične zapornike," je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Catherine Ashton.

Vključno z današnjo odločitvijo je Unija doslej kaznovala 243 oseb in 32 pravnih oseb, povezanih z režimom Lukašenka, ki velja za zadnjega diktatorja v Evropi. Poleg tega sankcije vključujejo embargo na orožje in material, ki bi lahko bila uporabljena za notranje zatiranje.

Pri sprejemanju sankcij proti Belorusiji se je sicer februarja zapletlo, ker je Slovenija nasprotovala temu, da bi bil na novi kazenski seznam vključen samo en poslovnež, Jurij Čiž, ki je povezan s slovenskim podjetjem Riko.

Čiž je zdaj uvrščen na seznam in med 29 pravnimi osebami, ki so bile dodane na seznam, je po navedbah virov pri EU-ju večina Čiževih podjetij, a ne družba, ki je sklenila posel s slovenskim podjetjem Riko.

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v Bruslju poudaril, da je treba premisliti o prihodnji politiki EU-ja do Belorusije, saj samo zaostritev odnosov ne bo prinesla rezultatov, temveč je treba najti celovite rešitve. Vnovič je tudi izpostavil potrebo po sistematičnem pristopu do sankcij in poudaril, da Slovenija tokrat ni ovirala njihovega sprejetja.

"Slovenija ni ovirala sprejetja gospodarskih sankcij," je poudaril minister Erjavec in spomnil, da je bil februarja proti temu, da bi bil na kazenski seznam uvrščen samo en poslovnež. Ker sta zdaj na seznamu dva, je ta za Slovenijo po njegovih besedah sprejemljiv. "Potrebujemo sistematičen način sprejemanja gospodarskih sankcij," je poudaril.

"Na prejšnjem zasedanju smo bili proti, ker se nam je zdel predlog nesistematičen. Če želimo, da so gospodarske sankcije učinkovite, je treba imeti sistematičen pristop. Povsem jasno je, da ni samo en podjetnik tesno povezan z Lukašenkom," je še pojasnil minister.

Minsk bo udaril nazaj
V Minsku so v odzivu na zaostritev sankcij EU-ja zagrozili s povračilnimi ukrepi. "Evropski politiki so še vedno talci logike sile in izsiljevanja," je v odzivu zapisalo belorusko zunanje ministrstvo.

"Prisiljeni smo takoj začeti izvajati niz povračilnih ukrepov - naši evropski partnerji so bili o tem obveščeni vnaprej," so dodali, ne da bi podrobneje pojasnili, za kakšne ukrepe naj bi šlo. So pa dali vedeti, da nimajo nobenega namena nazaj sprejeti veleposlanikov, ki so jih članice EU-ja v znamenje protesta iz države odpoklicale pretekli mesec.

Zaostritev sankcij proti Belorusiji