Bruselj je od leta 2008 v treh letih odobril za 4.500 milijard evrov državnih pomoči za finančne institucije. Foto: EPA
Bruselj je od leta 2008 v treh letih odobril za 4.500 milijard evrov državnih pomoči za finančne institucije. Foto: EPA

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je povedal, da so predlogi bistven korak k bančni uniji v Evropski uniji in bodo prispevali k večji odgovornosti bančnega sektorja ter povečali stabilnost in zaupanje v EU v prihodnosti. Celoten okvir sicer ne bo začel delovati pred letom 2018.

Gospodarstvo območja z evrom se bo letos skrčilo za 0,1 odstotka, v najnovejši napovedi za rast in inflacijo piše Evropska centralna banka (ECB). S tem je napoved v primerjavi s tisto izpred treh mesecev ostala nespremenjena. Je pa ECB nekoliko poslabšal napoved za prihodnje leto, ko naj bi gospodarstvo območja evra raslo po enoodstotni stopnji.

Glavni cilj zakonodajnih predlogov je preprečitev ponovitve scenarija po izbruhu svetovne finančne krize iz leta 2008, ko so bile države prisiljene pomagati bankam z milijardami davkoplačevalskih evrov.

Bruselj je med oktobrom leta 2008 in oktobrom 2011 odobril za 4.500 milijard evrov državne pomoči za finančne institucije, kar predstavlja 37 odstotkov BDP-ja EU-ja.

Kriza je pokazala, da je enoten evropski okvir za reševanje bank nujen, saj nacionalni sistemi ne omogočajo takšnega reševanja bančnih kriz, ki bi ohranilo finančno stabilnost in zaščitilo davkoplačevalski denar.

Komisija predlaga "škatlo orodij" za tri faze ukrepanja - preprečevanje kriz, zgodnje ukrepanje ob prvih znakih krize in reševanje kriz.

Pri prizadevanjih za preprečevanje krize bodo morale banke pripraviti načrte za sanacijo, organi, ki so pristojni za reševanje bank, pa načrte za reševanje. Od banke bi lahko ti organi celo zahtevali zamenjavo vodstva.

Glede reševanja bank so na mizi štiri glavna orodja - prodaja dela ali cele propadajoče banke, ustanovitev premostitvene banke, ločitev sredstev ali vzpostavitev slabe banke in mehanizem "bail in", s katerim bi lahko delničarje in upnike prisilili v izgube.

Da bi bilo reševanje bank učinkovito, je bistveno zagotoviti določen kapital, zato v Bruslju predlagajo vzpostavitev skladov za reševanje, v katerih bodo zbrani prispevki od bank, ki bodo sorazmerni z njihovimi obveznostmi in profili tveganja.