To je torej le prvi del pomoči na podlagi mehanizma, v okviru katerega bosta evroskupina in IMF Atenam v spoprijemanju z dolžniško krizo namenila 110 milijard evrov posojil. Grčija je prošnjo poslala Evropski komisiji, Evropski centralni banki in IMF-u. Evroskupina naj bi sicer prispevala 14,5 milijarde, IMF pa 5,5 milijarde evrov.

Vlagatelji državi ne zaupajo
Močno zadolžena Grčija, ki se je morala v zameno za pomoč obvezati k ostrim varčevalnim ukrepom, samo do 19. maja potrebuje devet milijard za poplačilo svojih dolgov. Sama si na mednarodnih finančnih trgih praktično ne more sposojati denarja, saj vlagatelji zaradi zaskrbljenosti odplačevanja posojil pri grških državnih obveznicah zahtevajo nevdržno visoke obrestne mere.

V ponedeljek se je sicer obrestna mera občutno zmanjšala, potem ko so finančni ministri Unije dosegli dogovor o vzpostavitvi sistema za zagotovitev stabilnosti evra, ki predvideva 750 milijard evrov pomoči državam v območju evra.

Vendar pa so desetletne grške državne obveznice že danes doživele zvišanje obrestne mere s ponedeljkovih 6,717 odstotka na 7,850 odstotka, kar kaže na to, da se je zaupanje vlagateljev v Grčijo znova zmanjšalo.