Poleg Slovenije, ki je v torek blokirala še šesto poglavje (poglavje o podjetniškem pravu) v hrvaških pristopnih pogajanjih z EU-jem, se je za blokado enega poglavja odločilo še pet drugih držav. Nizozemska, Belgija, Velika Britanija, Danska in Finska so blokirale 23. poglavje (poglavje pravosodja in temeljnega prava), ker sodelovanje Hrvaške s haaškim sodiščem ni zadovoljivo. Blokada bo ostala do naslednje ocene glavnega haaškega tožilca Serga Brammertza.

Slovenija blokirala še eno poglavje
Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je v torek v oddaji Otvoreno povedal, da je Slovenija blokirala še eno poglavje v hrvaških pristopnih pogajanjih z EU-jem. Novica je tako prišla v javnost prav tisti dan, ko se je zgodilo dolgo pričakovano srečanje slovenskega in hrvaškega premierja. Kot je še povedal Jandroković, je do blokade prišlo na srečanju delovne skupine Sveta Evropske unije za širitev, sporno pa naj bi bilo poglavje z naslovom Pravo družb, z zaprtjem katerega se je sicer razen Slovenije strinjalo vseh preostalih 26 držav članic. Dodal je, da Slovenija do zdaj do tega poglavja, ki je izrazito tehnično, sicer ni imela zadržkov.

MZZ: Hrvaška zaselke priključila Bujam
Na sporočilo so se že odzvali na zunanjem ministrstvu, kjer pojasnjujejo, da je Slovenija pridržek na zaprtje poglavja podala, ker se pristopna dokumentacija Hrvaške sklicuje na Zakon o področjih županij mest in občin. Omenjeni zakon med drugim pri določanju Istrske županije v mesto Buje vključuje zaselke Bužini, Škrile, Škudelin in Veli mlin, ki se nahajajo na nešm državnem ozemlju, pojasnjujejo na MZZ-ju.

Obenem pa je Slovenija umaknila preučitveni pridržek glede pogajalskega poglavja 23 (pravosodje), česar pa nekatere druge delegacije niso storile.

Od zdaj redna srečanja zunanjih ministrov
Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je po včerajšnjem srečanju na Mokricah napovedal, da se bo od zdaj s hrvaškim kolegom redno srečeval. Naslednji sestanek bo tako že prihodnji teden ob robu srečanja zveze Nato na ministrski ravni.

Žbogar je srečanje predsednikov vlad ocenil kot prvi korak k umirjanju položaja. Do zbližanja stališč sicer ni prišlo, saj je slovenska stran vztrajala pri mediaciji, hrvaška pa pri Meddržavnem sodišču v Haagu, je dejal. Opozoril je tudi, da mediacijo predlaga Evropska komisija, zato si težko predstavlja, da bi ena izmed kandidatk za članstvo njen predlog zlahka zavrnila.

Vlada v kratkem o komisijah
Povedal je še, da bo vlada v kratkem obravnavala delo komisij za mejo, imenovanih po blejskem srečanju med Ivom Sanaderjem in takratnim slovenskim premierjem Janezom Janšo.

Žbogar je spregovpril tudi o delu tihe diplomacije pri reševanju odprtih vprašanj. "Tiha diplomacija je delala. Nekam smo prišli. Pogovarjamo se okrog mediacije. Mislim, da smo šli korak naprej in da imamo osnovno sliko, kako bi ta mediacija izgledala. Seveda pa so za to potrebne dve, tri strani, da bi do tega tudi prišlo," je še opozoril.

E. S./B. T.