Islandijo so po veliki finančni krizi zajeli vsesplošni protesti in demonstracije. Foto: EPA
Islandijo so po veliki finančni krizi zajeli vsesplošni protesti in demonstracije. Foto: EPA
Johanna Sigurdardottir
Predvidena mandatarka Johanna Sigurdardottir mrzlično sestavlja in vsebinsko usklajuje manjšinsko vlado z levico in zelenimi. Foto: Reuters

Socialna demokratinja Johanna Sigurdardottir namerava opravljati premierske dolžnosti do predčasnih parlamentarnih volitev v maju, že zdaj pa je jasno, da bo potencialno pridruževanje EU-ju po islandskem bankrotu in zlomu dozdajšnje konservativne vlade, ki so jo "odpihnili" jezni demonstranti, osrednja tema volitev.



Izrecno vabilo EU-ju
Vse pa kaže, da tudi EU ne čaka prekrižanih rok. Izkušnja z islandskim bankrotom je zamajala tudi finančni sistem EU-ja, ki je moral Islandiji pomagati že zaradi obvarovanja svojih terjatev, a dolgoročno (brez včlanjenja Islandije v EU) ne more preprečiti morebitne ponovitve neprijetnosti.

Evropski komisar za širitev Olli Rehn je po pisanju londonskega Guardiana prepričan, da bo Islandija po volitvah zaprosila za pristopna pogajanja. Ta zahtevek naj bi v Bruslju sprejeli z naklonjenostjo in poskrbeli, da bi pristopna pogajanja opravili v rekordnem času (do 2011). Vsekakor bi lahko Islandija postala 29. članica EU-ja. In ker EU rad sprejema članice v paketu, bi bila lahko Islandija sprejeta skupaj s Hrvaško. Tako je Guardian navajal besede Rehna, ki na Hrvaškem najbrž ne bodo sprejete z navdušenjem.

Drži pa tudi, da je Islandija najstarejša demokracija na svetu, zato bi bila strateško in gospodarsko koristna za EU. Povrhu tega je Islandija že vključena v "evropski gospodarski prostor" (nekdanjA EFTA) in kljub zdajšnji krizi že izpolnjuje celo vrsto pogojev za članstvo v EU-ju.

Bodo dolgovi tehtnejši od rib?
Glavni kamen spotike, zaradi česar se Islandci niso hoteli vključiti v EU, je bilo ribištvo, ki je glavni vir islandskega preživetja. S članstvom v EU-ju bi morali svoje ozemeljske vode odpreti tudi za druge ribiče v EU-ju.

Islandija si je do zdaj svoje ribiško območje prizadevala ne le zapirati, marveč tudi širiti, zaradi česar se je z Veliko Britanijo in drugimi članicami EU-ja pred desetletji zapletla celo v "ribiško vojno".

B.B.