"Pred kratkim je predsednik slovenske vlade Borut Pahor izjavil, da ne bo novih blokad Hrvaške, in pričakujem, da tako tudi bo, ker bolj cenim besede slovenskega premierja kot uradnega govorca zunanjega ministrstva," je v nedeljo v pogovoru za hrvaško televizijo RTL dejal hrvaški zunanji minister. Milan Balažic je namreč povedal, da bi lahko Slovenija znova blokirala hrvaška pogajanja z Evropsko unijo, če ta ne bo dala dovoljenja za delovanje NLB-ja na Hrvaškem.

"Verjamem, da lahko v normalnem civiliziranem ozračju najdemo rešitev tudi za to vprašanje. Če nam je uspelo, da smo se dogovorili glede meje, kar je po mojem mnenju težje, potem ne vidim razloga, da ne bi tudi pri omenjenem vprašanju našli obojestransko sprejemljive rešitve," je še povedal prvi hrvaški diplomat.

Hrvaška pričakuje odprtje 23. poglavja
Jandroković je ob tem dejal tudi, da bo Hrvaška do konca leta sklenila pristopna pogajanja z Evropsko unijo, pričakuje pa tudi, da bo poročilo glavnega tožilca Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Sergea Brammertza omogočilo odprtje 23. poglavja o pravosodju in temeljnih pravicah do konca junija. To bi Hrvaški omogočilo, da uresniči načrt o zapiranju tehničnega dela pogajanj z EU-jem do konca leta.

Brammertz bo zunanjim ministrom Evropske unije prav danes v Luksemburgu predstavil svojo zadnjo oceno glede napredka Hrvaške pri sodelovanju s Haagom, v petek pa bo hrvaško sodelovanje predstavil tudi na seji Varnostnega sveta Združenih narodov. Hrvaški Jutarnji list piše, da naj bi svoje pomisleke glede odpiranja hrvaških pogajanj o pravosodju umaknili tudi Nizozemska in Velika Britanija. "Za spremembo stališča dveh vlad je najbolj zaslužno lobiranje ameriške diplomacije, ki se je v zadnjih nekaj tednov izjemno angažirala v podporo nadaljevanjem hrvaških pogajanj z EU-jem," so zapisali pri Jutarnjem, ki se sklicuje na neimenovane diplomatske vire iz več držav.

Rohatinski noče vstopa v EU na račun Ljubljanske banke
Guverner Hrvaške narodne banke Željko Rohatinski je za Jutarnji list povedal, da če hrvaška vlada meni, da je vstop v Evropsko unijo tako pomemben, da bo sama iz proračuna vrnila dolgove Ljubljanske banke njenim varčevalcem, HNB temu ne bo nasprotoval. "Vstop Hrvaške v Evropsko unijo ne more biti na račun davkoplačevalcev, ki so enostavno prevarani," je dejal Rohatinski in spomnil na svojo izjavo, da bo HNB dovolil delovanje Nove ljubljanske banke na Hrvaškem, ko se bo uredilo vprašanje deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev, ne glede na končni izid.

Rohatinski je pojasnil, da so imeli hrvaški državljani v Ljubljanski banki približno 420 milijonov evrov in da je Hrvaška v svoj javni dolg prevzela približno 260 milijonov evrov, kar pa ne pomeni, da omenjeni znesek ne bo v breme Ljubljanski banki. "Spremenil se je zgolj subjekt terjatev, saj gre za državo namesto varčevalcev," je pojasnil Rohatinski, ki je dejal, da je v Ljubljanski banki ostalo še okoli 160 milijonov evrov deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev. "Ljubljanska banka od podjetij na Hrvaškem zahteva približno 157 milijonov evrov. Sicer pa v Sloveniji govorijo o 400 milijonih evrov, ker so dodali obresti, ki jih niso prišteli hrvaškim varčevalcem," je še dejal guverner HNB-ja.

Kosor: Tako bo, kot se bova zmenila s Pahorjem
Hrvaška premierka Jadranka Kosor je dejala, da "ne bo tako, kot je dejalo slovensko zunanje ministrstvo, ampak tako, kot se bosta dogovorila z Borutom Pahorjem". Tako je nakazala, da bo skušala omiliti stališče guvernerja Rohatinskega, ki je odločen, da ne bo dopustil vstopa Ljubljanske banke na tržišče, dokler ne bo Slovenija poravnala vseh dolgov Ljubljanske banke.

Kosorjeva je v pogovoru za Jutarnji list povedala tudi, da bo Rohatinskega povabila na pogovor, saj mu ne želi odgovarjati prek medijev. Dodala je, da se namerava z njim sestati v prihodnjih dneh. "Prosila ga bom za srečanje in takrat bom videla, kakšno je njegovo mnenje," je dejala Kosorjeva in ponovila, da ji je Pahor obljubil, da Slovenija ne bo več ovirala Hrvaške na poti v Evropsko unijo.