Prihod nezakonitih prebežnikov v Evropo se je po ukrepanju Turčije zmanjšal. Foto: Reuters
Prihod nezakonitih prebežnikov v Evropo se je po ukrepanju Turčije zmanjšal. Foto: Reuters
Prihod nezakonitih prebežnikov v Evropo se je sicer zmanjšal, a po propadlem julijskem udaru v Turčiji so se odnosi med stranema zaostrili zaradi spornih ukrepov turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Foto: Reuters

Turški minister za evropske zadeve Ömer Celik se je v Bruslju sešel s podpredsednikom komisije Fransom Timmermansom, komisarjem za migracije Dimitrisom Avramopulosom in komisarjem za varnostno unijo Julianom Kingom. Razpravljali so predvsem o odnosih med Turčijo in EU-jem, zlasti o migracijah in uresničevanju begunskega dogovora, o terorizmu in radikalizaciji ter o procesu vizumske liberalizacije, so pojasnili v komisiji. Predvsem pa je sestanek po navedbah komisije "ponovno potrdil vzajemno zavezo k nadaljnjemu sodelovanju".


Evropska komisija bo o izvajanju begunskega dogovora med EU-jem in Turčijo znova poročala naslednjo sredo, 7. decembra, so pojasnili v Bruslju.

EU in Turčija sta spomladi dosegla dogovor, ki predvideva turško ukrepanje za zmanjšanje prihoda nezakonitih prebežnikov v Evropo v zameno za finančno pomoč, vizumsko liberalizacijo za Turke in oživitev pristopnih pogajanj Unije s Turčijo. Iz instrumenta za begunce v Turčiji je EU letos namenil že 2,2 milijarde evrov pomoči.

Zaostritev odnosov
Prihod nezakonitih prebežnikov v Evropo se je sicer zmanjšal, a po propadlem julijskem udaru v Turčiji so se odnosi med stranema zaostrili zaradi spornih ukrepov turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki po mnenju EU-ja šibijo pravno državo in parlamentarno demokracijo. Vezi je še dodatno skrhala nedavna resolucija Evropskega parlamenta za zamrznitev pristopnih pogajanj med Turčijo in EU-jem, ki sicer ni zavezujoča. Odločitev o tem lahko namreč sprejmejo le države članice s soglasjem.

Edina, ki se je jasno in glasno izrekla za to, je Avstrija. Bi se pa stališča zagotovo spremenila, če bi Turčija uvedla smrtno kazen, o čemer razmišlja turški predsednik. Erdogan je v torek v Carigradu izjavil, da ima Turčija "veliko drugih alternativ" za članstvo v EU-ju, medtem ko je pred dnevi Bruslju zagrozil z odprtjem turških meja za prebežnike, resolucijo Evropskega parlamenta pa označil za ničvredno.

As v rokavu: grožnja z odprtjem meje
Grožnjo z odprtjem meje je danes v pogovoru za nemško televizijo ARD v Bruslju ponovil tudi Celik. Ponovil je tudi že večkrat izražena turška stališča, da EU ne izpolnjuje svojih obveznosti in da v tem primeru tudi za Turčijo ni smiselno, da izpolnjuje svoje. Namesto da bi pospeševali pristopna pogajanja, v EU-ju sprejemajo resolucije o zamrznitvi, je dejal Celik in zatrdil, da Turčija želi biti članica Unije, saj bi bilo to koristno za obe strani. "Turčija ni koncentracijsko taborišče," je še dejal Celik za ARD.