Merklova Grkom predlaga, naj se odločijo, ali želijo ostati v evroobmočju. Foto: EPA
Merklova Grkom predlaga, naj se odločijo, ali želijo ostati v evroobmočju. Foto: EPA
Karel De Gucht
De Guchtove izjave je Bruselj danes hitro zanikal. Foto: EPA

Po predlogu Merklove naj bi referendum imeli skupaj z novimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami 17. junija, je po poročanju BBC-ja povedal predstavnik grške vlade. Ob tem so dodali, da je "jasno, da to vprašanje presega pristojnosti prehodne vlade".

Na to so se že odzvali tudi v kancleričinem kabinetu in trditve grške strani zanikali. "Informacije, da je kanclerka predsedniku Karolosu Papuljasu predlagala referendum, so napačne," je dejala tiskovna predstavnica Merklove. Nemška kanclerka je v pogovoru s Papuljasom izrazila podporo prizadevanjem Grčije za izhod iz krize. Bruselj je pripravljen preučiti politike, ki bi lahko spodbudili rast in ustvarjanje delavnih mest v Evropi, je poudarila.

Merklova je do zdaj strogo nasprotovala zamisli o referendumu o izstopu, ki ga je oktobra lani predlagal takratni grški premier Jorgos Papandreu.

Evroobmočje pripravljeno na izstop Grčije
Sicer pa je v časopisnem intervjuju tudi evropski komisar za trgovino Karel De Gucht dal vedeti, da je območje evra pripravljeno na izstop Grčije. "Pred letom in pol je obstajala nevarnost učinka domin, a danes strokovnjaki v Evropski komisiji in ECB-ju pripravljajo izredne scenarije za primer, če Grčiji ne bi uspelo," je dejal.

Kako se bo to končalo, ne ve. Vseeno pa je ocenil, da bi tak scenarij v Grčiji povzročil velik gospodarski in družbeni kaos, zato se mu zdi obstoj v območju skupne valute ter izvedba zastavljenih reformnih in varčevalnih ukrepov edina razumna izbira za državo.

V Bruslju skočili v zrak
"Evropska komisija ostro zanika, da pripravlja izhodni scenarij za Grčijo. Komisija si želi, da Grčija ostane v območju evra," pa je kmalu po objavi v sporočilu za javnost zapisal tiskovni predstavnik komisije Olivier Bailly.

Uradne izjave komisije, ECB-ja in najpomembnejših članic območja evra sicer še vedno izražajo željo po obstoju Grčije v evroobmočju, pri čemer pa vsi poudarjajo, da mora ta država izpeljati ukrepe, h katerim se je zavezala v zameno za drugi program pomoči. Predvsem skrajno leve stranke, ki so na preteklih volitvah močno okrepile svojo politično moč, ostremu varčevanju po zunanjem nareku nasprotujejo.

Se Grki že zavedajo posledic?
Pritiski iz Evrope se očitno že kažejo tudi v javnem mnenju, saj je to po zadnjih raziskavah pred vnovičnimi parlamentarnimi volitvami sredi junija znova bolj naklonjeno obema tradicionalnima proevropskima velikima grškima strankama.