Merklova in Hollande nista nakazala, ali nameravata uslišati grško prošnjo. Foto: EPA
Merklova in Hollande nista nakazala, ali nameravata uslišati grško prošnjo. Foto: EPA
Pozdrav za sedmo silo. Foto: EPA
Hollande in Merklova o Grčiji

"Grčija naj nadaljuje po poti reform," je dejala Merklova, Hollande pa je dejal, da je od Grčije odvisno, ali bo ostala v območju evra. "Želim, da bi Grčija ostala v območju evra, a od Grčije je odvisno, ali se bo potrudila in izpolnila, kar je nujno za dosego tega cilja," je še pred začetkom delovne večerje z nemško kanclerko dejal Hollande.
Merklova je poudarila, da morajo vsi izpolnjevati svoje zaveze, ki so jih dali. "Zato bi spodbudila Grčijo, naj nadaljuje po poti reform, ki zahteva veliko od Grkov," je dejala.

V kratkih izjavah pred sicer zelo pomembnim srečanjem nemške kanclerke in francoskega predsednika pa ne eden ne drugi nista nakazala, ali bosta uslišala prošnje Grčije, da bi za izvajanje reform dobila nekaj več časa. Odločitve z današnjega srečanja bosta Merklova in Hollande v prihodnjih dneh sporočila tudi grškemu premierju Antonisu Samarasu. Merklova ga bo sprejela v petek, Hollande pa v soboto.

Obljuba nadaljnjega varčevanja
Grčija je v zameno za drugi program pomoči evrskih držav in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) obljubila, da bo v letih 2013 in 2014 privarčevala dodatnih 11,5 milijarde evrov. Samaras pa je že v predvolilni kampanji napovedoval, da bo evropske partnerje prepričal, da državi čas za izpolnitev zavez podaljšajo do leta 2016.

A Nemčija vztraja, da Atenam ne gre popuščati ne pri obsegu reform in varčevalnih ukrepov ne pri časovnici, znotraj katere jih mora izpeljati. Poleg tega naj bi Merklova tudi osebno zamerila Saamarasu, ker je kot opozicijski voditelj skušal torpedirati reformna prizadevanja Grčije.

Od načrta dodatnega varčevanja v prihodnjih dveh letih in odločitve trojke - Evropske komisije, IMF in Evropske centralne banke - naj bi bilo sicer odvisno, ali bo Grčija septembra prišla do novega obroka posojila 31,5 milijarde evrov ali ne. Ta denar pa nujno potrebuje za servisiranje dolga ter izplačevanje plač in pokojnin.

Po sredinem srečanju s Samarasom je vodja evrske skupine Jean-Claude Juncker dejal, da bo morebitno podaljšanje roka Grčiji odvisno od poročila trojke - predstavnikov Evropske centralne banke (ECB), Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), vendar je poudaril, da bo morala grška vlada narediti še veliko za konsolidacijo javnih financ in za verodostojnost strategije uveljavitve varčevalnih ukrepov.

Hollande in Merklova o Grčiji