Microsoft se je zavez držal do februarja lani. Foto: EPA
Microsoft se je zavez držal do februarja lani. Foto: EPA
Microsoft je na Windowse kot prevladujoči operacijski sistem na osebnih računalnikih na svetu vezal svoj spletni brskalnik Internet Explorer. Foto: EPA

Mnenje komisije sicer ne bo vplivalo na izid preiskave o Microsoftovem upoštevanju konkurenčne zakonodaje EU-ja.

Komisija je Microsoft obvestila, da med lanskim februarjem in letošnjim julijem ni izpolnil svojih zavez, da bo uporabnikom ponudil enostavno izbiro spletnih brskalnikov. Komisija je julija zato sprožila preiskavo zaradi domnevnega izogibanja izvrševanju zakonodaje EU-ja na področju konkurence, ki se nanaša na izbiro spletnih brskalnikov.

Evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia je poudaril, da morajo podjetja, ki vstopajo v evropski gospodarski prostor, upoštevati zaveze ali pa se soočiti s posledicami.

Tehnična napaka?
Microsoft je leta 2009 po preiskavi, ki jo je sprožila Evropska komisija, namreč v zameno za zaustavitev postopka obljubil, da bo v prihodnjih petih letih na območju Evropskega gospodarskega prostora (EU in Norveška, Islandija ter Liechtenstein) zagotovil izbirno okno, ki bo uporabnikom operacijskih sistemov Windows XP, Windows Vista in Windows 7 omogočalo, da izberejo, kateri brskalnik bodo namestili poleg ali namesto Internet Explorerja. Okno za izbor želenega brskalnika naj bi jim pri tem predstavilo brskalnike konkurenčnih ponudnikov.

Microsoft se je svojih obljub držal vse do februarja lani, ko je na trg poslal Windows 7 Service Pack 1, ki uporabnikom ni ponudil omenjenega izbirnega okna. Microsoft bo imel zdaj štiri tedne časa, da odgovori na očitke, pomanjkljivosti pri izbiri brskalnika pa so do zdaj pripisovali "tehnični napaki".

Osnovni pomislek Bruslja je, da je Microsoft na Windowse kot prevladujoči operacijski sistem na osebnih računalnikih na svetu vezal svoj spletni brskalnik Internet Explorer, kar je po prepričanju komisije temu dajalo občutno prednost pred drugimi brskalniki in tako omejevalo konkurenco. Microsoft bi zaradi kršenja zakonodaje lahko doletela kazen tudi do 10 odstotkov letnega dohodka družbe.