Po Evropski uniji je prejšnji teden potekal teden mobilnosti, v katerem je sodelovalo več kot 2.400 mest. V številnih so izvedli t. i. dan brez avtomobila; s tem vsakoletnim dogodkom želijo ljudi ozavestiti, da obstajajo tudi drugi načini prevoza, kot je avtomobil. Med pomembnejše načine do človeka in okolja prijaznejše mobilnosti sodijo tudi električna vozila, ki postajajo vse bolj priljubljena. Mednje ne sodijo zgolj električni avtomobili, temveč tudi električni skuterji, kolesa, skiroji ... Toda spodbujanje njihove uporabe bi lahko vsaj deloma zavrla nova evropska pravila o zavarovanju avtomobilske odgovornosti.

Evropska unija je letošnjega maja predstavila svoj predlog nove direktive, ki predvideva tudi obvezno zavarovanje tako samovoznih vozil kot tudi zavarovanje vseh vozil, ki uporabljajo električne motorje. Mednje sodijo tudi električna kolesa, segwayi in električni skuterji, pa tudi t. i. kolesa pedelec, pri katerih kolesarju električni motor pomaga samo med poganjanjem (pedaliranjem), sicer motor miruje. Za omenjena kolesa trenutno veljajo enaka pravila kot za običajna kolesa, če električni motor ne zagotavlja več kot 250 W izhodne moči in se motor samodejno izklopi, ko kolesar preseže hitrosti 25 km/h.

Razlog za nova evropska pravila pri zavarovanjih vozil je vedno večja uporaba nove tehnike, na drugi strani pa je treba obstoječo direktivo, ki izvira iz leta 2009, prenoviti tudi zaradi sodne prakse. Natančneje zaradi nekaterih sodb sodišča EU-ja. Najbolj razvpita sodba je bila Vnuk proti Zavarovalnici Triglav, ki je obravnavala nesrečo na kmečkem dvorišču pri spravilu sena. Zavarovalnica ni želela izplačati škode iz obveznega zavarovanja, ker se nesreča ni zgodila v prometu, temveč pri uporabi traktorja kot delovnega stroja. S tem pa se ni strinjalo Sodišče EU-ja. Zato naj bi bila na področju EU-ja obvezno zavarovana vsa vozila, ki za pogon uporabljajo kakršen koli motor.

Lobiranje po EU-ju
Predlog nove direktive je sprožil precej ogorčene odzive, tako v kolesarski industriji kot evropskih kolesarskih združenjih, saj električna kolesa, še posebej pedeleci, postajajo vse bolj priljubljeni in njihova prodaja strmo narašča. Obvezna zavarovanja, ki bi lastnikom povzročila dodatne stroške, pa bi njihovo množičnejšo uporabo najbrž upočasnila.

Predlog direktive, ki bo v obravnavi v prihodnjih mesecih, lahko doživi še številne spremembe. Evropska kolesarska federacija (ECF) in Konfederacija evropske industrije koles (CONEBI) po vsej Evropi vodita kampanjo, da bi države EU-ja in Evropski parlament prepričali, da bi bili pedeleci, ki dosegajo hitrosti pod 25 km/h, izvzeti iz direktive. Tisti, ki so močnejši in hitrejši, pa so v nekaterih državah že uvrščeni v kategorijo mopedov.

Zavarovalnice podpirajo izjeme
Evropska zavarovalniška zveza Insurance Europe je prejšnji teden objavila svoje stališče do predloga omenjene direktive. Po njihovem mnenju se je direktiva EU-ja o avtomobilskem zavarovanju izkazala kot učinkovit instrument za zaščito vseh udeležencev na cestah. Evropske zavarovalnice sicer podpirajo stališče Evropske komisije, da samovozna vozila sodijo v okvir omenjene direktive.

"Predlog Evropske komisije pa ne zagotavlja dovolj jasnosti glede področja uporabe direktive. Nesreče, ki izhajajo iz izključno kmetijskih, gradbenih, industrijskih, motornih ali športnih dejavnosti, ne bi smele biti vključene v obseg direktive. Podobno tudi naprave, ki so bolj podobne kolesom kot motornim vozilom, kot so kolesa z električno pomočjo z največjo hitrostjo 25 km/h, bi morale ostati zunaj področja uporabe direktive," menijo v zavarovalniški zvezi.

Prve izmenjave mnenj na Evropskem svetu
"Predlog za spremembo direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki ga je Evropska komisija objavila 24. 5. 2018, je še v fazi obravnave na delovnih telesih Sveta EU-ja in končne rešitve še niso dorečene. Delovna skupina za finančne storitve je tako na sestanku 7. 9. 2018 opravila šele prvo izmenjavo mnenj o predlogu direktive. Odzivi držav članic so v veliki meri pozitivni. Države članice podpirajo zagotavljanja varstva žrtev, se je pa že pokazalo, da bi znala biti vključitev električnih in avtonomnih vozil v obseg direktive problematična in v tem trenutku še ni znano, ali bo predlog glede tega sploh sprejet," pravijo na finančnem ministrstvu (MF), v okvir katerega sodi zakonodaja o zavarovanju avtomobilske odgovornosti.

Ob tem dodajajo, da je še "preuranjeno govoriti o odločitvah v zvezi s prenosom te direktive v slovenski pravni red, bo pa ministrstvo za finance še naprej spremljalo oblikovanje tega zakonodajnega predloga na evropski ravni in v sodelovanju z vsemi ostalimi deležniki v nadaljevanju pripravilo tudi ustrezne predloge za nacionalno ureditev".

Bodo o izjemah odločale države EU-ja posamično?
Predlog direktive sicer predvideva, da bodo glede obveznih zavarovanj za nove kategorije vozil lahko posamezne države EU-ja določena vozila same izvzele iz obveznega zavarovanja. Vendar pa bo moral biti v tem primeru ustanovljen državni odškodninski sklad, ki bo kril odškodnine žrtvam vozil, za katerega ne bo uvedeno obvezno zavarovanje.

Slovenija tovrstni odškodninski sklad že ima, in sicer, kot pravijo na MF-ju, je urejen v 34. členu zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, kjer je določeno, da se "za plačilo škod, ki jih oškodovancem povzročijo vozniki nezavarovanih in neznanih vozil, nezavarovanih zrakoplovov ali drugih letalnih naprav in nezavarovanih čolnov, pri Slovenskem zavarovalnem združenju ustanovi škodni sklad".

"Iz škodnega sklada pa se izplačujejo tudi zavarovalnine potnikom v javnem prometu zaradi posledic nesreče, če lastnik javnega prometnega sredstva ni sklenil zavarovalne pogodbe. Odškodnina se iz sredstev škodnega sklada izplača tudi v primeru, ko je bil uveden stečajni postopek nad zavarovalnico, ki je dolžna plačati odškodnino. V tem primeru se iz sredstev škodnega sklada izplača le tisti del odškodnine, ki ni bil izplačan iz stečajne mase zavarovalnice," še navajajo na MF-ju.