Najbolj kritična točka ni Grčija, temveč Španija

Nezaposlenost v Španiji blizu 20 odstotkov

10. februar 2010 ob 20:47
Madrid, Lizbona - MMC RTV SLO

Evroobmočje je ogroženo, a ne samo s strani ekonomsko šibke in majhne Grčije, temveč predvsem s strani Španije in deloma Portugalske.

Kdaj veste, da je država v krizi? Ko gospodarski minister odleti v tujino, da se tam sestane z uredniki in novinarji uglednega finančnega dnevnika, katerega želi prepričati, da njegova država ni v krizi. Ravno to se je dogodilo v ponedeljek, ko je v London na pogovore z uredniki Financial Timesa prišla španska gospodarska ministrica Elena Salgado.

Španci v recesiji vse do l. 2011
V zadnjih tednih so iz Španije prihajale bolj ali manj samo slabe gospodarske novice, britanski časopis je večkrat izpostavil, da je ravno Španija največja grožnja evroobmočju. Medtem ko evropske velesile Francija, Nemčija in tudi Velika Britanija kažejo znake gospodarske rasti, bo iberska velikanka ostala v recesiji. Uradna statistika bo v četrtek sporočila, da se je španski BDP v zadnjem četrtletju 2009 skrčil za 0,1 odstotka, s čimer je Španija edina izmed držav skupine G-20, ki ima še vedno negativno rast. Svetovni mednarodni sklad je nedavno izdal oceno, po kateri bo Španija ostala v recesiji vse do leta 2011.

V dveh letih podvojena brezposelnost
Tudi druge statistike so zelo zaskrbljujoče. Januarja je nezaposlenost v Španiji dosegla 19,5 odstotka delovne sile, kar je največ v vsej Evropski uniji, v kateri je povprečna brezposelnost 9,5 odstotna. Čeprav je javni dolg še vedno nižji od EU-povprečja, se je samo lani podvojil na 55-odstotkov BDP-ja. "Španija ima velike težave in bojimo se, da bomo v omarah našli še veliko okostnjakov," je črnogled Fernando Boner, strokovnjak Centra za mednarodne ekonomske raziskave iz Barcelone.

Španske težave izvirajo iz prenapihnjenih cen nepremičnin, predvsem na stanovanjskem trgu, in s tem povezanega zastoja na gradbiščih po vsej državi. Ko se je tradicionalno visoka nezaposlenost z začetkom svetovne krize dvignila s predlanskih 9,5 odstotka v neobvladljive višave, se je vlada Joseja Zapatera s trošenjem milijard evrov odločila za ustvarjanje delovnih mest v okviru javnih del. Leto 2009 je tako Španija sklenila z 11,4-odstotnim proračunskim primanjkljajem.

Dvojno evroobmočje?
Analitiki ocenjujejo, da težave sredozemskih držav resno ogrožajo stabilnost evroobmočja in s tem tudi Evroske unije, saj je monetarna unija eden izmed njenih temeljev. "Evro bi lahko zdržal z razcepom na močno jedro in šibko obrobje," je v Davosu opozarjal Nouriel Roubini, profesor z newyorške ekonomske univerze. Paul Krugman, Nobelov nagrajenec za ekonomijo, je za New York Times pred tednom zapisal: "Najbolj kritična točka ni Grčija, temveč Španija."

Portugalci še ne potrebujejo Bruslja
Podobno kot so se gibali gospodarski kazalci v Španiji, so se tudi na Portugalskem. Portugalski proračunski primanjkljaj je poskočil na 9,3 odstotka, javni dolg se je s 75 povzpel na 85 odstotkov, nezaposlenost je presegla mejo 10 odstotkov. Čeprav kazalci še zdaleč niso tako skrb vzbujajoči kot pri vzhodnih sosedih, strokovnjake skrbi predvsem šibkost gospodarstva, ki že v preteklosti ni zmoglo tekmovati s prodornejšimi okolji v novih članicah EU-ja. "Ničesar ne potrebujemo iz Bruslja," je prepričan predsednik vlade Jose Socrates, ki verjame, da bodo strukturne reforme že v kratkem obrodile sadove.

Finančniki v Frankfurtu in po vsem svetu upajo na uspeh reform, hkrati pa se že pripravljajo tudi na črni scenarij, v katerem bi morali odkrito reševati šibke člene evroobmočja.

T. G., povzeto po Time-ju in NY Times

Prijavi napako