S tem sta sveženj, znan tudi kot šesterec, Jerzy Buzek in namestnik državnega sekretarja na poljskem finančnem ministrstvu Wieslaw Szczuka dokončno potrdila. S podpisom se je končalo 14-mesečno intenzivno delo glede zakonodajnega svežnja, ki predvideva zaostritev javnofinančne discipline in nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji. Zakonodaja bo začela veljati po objavi v uradnem listu EU-ja.

Finančni ministri EU-ja so kompromis z Evropskim parlamentom o svežnju petih uredb in ene direktive, ki velja za ključen element pri odzivanju na krizo in ponovnem vzpostavljanju zaupanja v območje evra, formalno potrdili 4. oktobra. Sveženj med drugim predvideva večjo disciplino pri izvajanju pakta za stabilnost in rast. Ta pakt javnofinančni primanjkljaj omejuje pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), javni dolg pa pri 60 odstotkih BDP-ja.

Za državo, ki ne bo zmanjševala dolga po 1/20 od razlike med dejanskim in dovoljenim dolgom, je predvidena kazen v višini 0,2 odstotka BDP-ja; obenem se kot kazen dodaja 1/10 razlike med dejanskim in ciljnim dolgom za posamezno leto po dvajsetinski stopnji zmanjševanja dolga, a skupna kazen ne sme preseči 0,5 odstotka BDP-ja.

Poleg tega je državam, ki so prezadolžene, omogočeno triletno prilagoditveno obdobje, tako da bo ta ukrep nekoliko zamaknjen.

Za države s čezmernim primanjkljajem pa so predvidene kazni v višini 0,2 odstotka BDP-ja, potem ko Evropska komisija ugotovi in Evropski svet potrdi, da država ne izvaja dovolj hitro stabilizacijskih ukrepov. V tem primeru je kazen najprej depozit v omenjeni vrednosti z obrestmi, nato depozit brez obresti, ki v skrajnem primeru postane globa. Dosežen dogovor od držav članic s presežnim primanjkljajem terja proračunski napor v višini vsaj 0,5 odstotka BDP-ja letno.

Poleg tega dogovor predvideva tudi kazni za makroekonomska neravnovesja, na primer padec konkurenčnosti in zunanjetrgovinski primanjkljaj. Če bo Evropski svet na predlog Evropske komisije ugotovil takšna neravnovesja, bo morala država članica najprej pripraviti akcijski načrt in ga začeti izvajati. Če ga ne bo, bo izpostavljena kazni v višini 0,1 odstotka BDP-ja. Ta kazen bo lahko tudi vrnjena, če bo načrt izvedla naknadno.

O sankcijah se bo odločalo z obratno kvalificirano večino, kar pomeni, da bo sankcija na predlog Evropske komisije veljala, razen če jo bo zavrnila večina članic območja evra.