Evropska unija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.3 od 23 glasov Ocenite to novico!
Jacques Rupnik in Luka Robida
Jacques Rupnik se je v Ljubljani mudil na povabilo Francoskega inštituta in ljubljanske Fakultete za družbene vede. Na fotografiji Jacques Rupnik in Luka Robida med pogovorom v studiu Radia Slovenija. Foto: Osebni arhiv Luke Robide
       Srednja Evropa se želi zapreti pred migranti iz Afrike, Velika Britanija pa z brexitom pred tistimi iz srednje Evrope       
       Če v Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem pridejo na oblast populisti, bo to konec Evrope. Pika. Igra bo končana!       
Marine Le Pen
Če stranke, kot so Nacionalna fronta, Alternativa za Nemčijo in Stranka za svobodo, pridejo na oblast, bo Evrope konec, opozarja Rupnik. Na fotografiji predsednica NF-ja Marine Le Pen. Foto: Reuters
       Le Penova igra na karto strahu, češ da naj bo Francoze strah zaradi gospodarstva, sociale, zaradi migrantov, naj jih skrbi identiteta Francije, a hkrati je prav ona tista, ki seje strah.       

Dodaj v

"Pozabljamo, da so odločitev pri glasovanju ZA brexit motivirale migracije"

Pogovor s francoskim politologom Jacquesom Rupnikom
11. marec 2017 ob 07:12
Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Slovenija

Udarca finančne in migracijske krize sta bila tako silovita, da je ob neustreznem političnem odzivu na prvo Evropa počila po osi sever—jug, ob brezglavem odzivu na drugo pa je razpoka ločila še evropski Vzhod in Zahod. Vzcvetela sta ekonomsko-družbeni populizem na politični levici in protipriseljenski, identitetni na desnici, razlaga politolog svetovnega formata Jacques Rupnik.

Rupnik je vodja Centra za mednarodne raziskave na pariški Visoki šoli za politične vede Science, ima diplomo s Harvarda in doktorat s Sorbone, je nekdanji svetovalec češkega predsednika Vaclava Havla, zdaj pa gostujoči predavatelj na College of Europe v Bruggeu in praški Karlovi univerzi. Še bi se dalo naštevati dejavnosti erudita, ki je v Ljubljani na dveh predavanjih delil svoje poznavanje Evrope, Evropske unije ter razmer v vzhodni in srednji Evropi. Nekaj minut si je za diagnozo Unije in pogovor o njeni prihodnosti vzel tudi za nas.


Profesor Jacques Rupnik, dva tedna nas ločita od 60. obletnice podpisa Rimske pogodbe, ki je odprla pot evropskemu povezovanju. Do tega trenutka se je Evropa združevala, prvič doslej se razkraja - če gre tako razumeti slovo Združenega kraljestva iz Evropske unije. 28-erica tone v neučinkovitosti institucionalne ureditve, ne zna poiskati ustreznih odgovorov na številne izzive. Poslušamo pa poenostavljene ocene razmer in instantne rešitve, ki jih ponuja populizem. Ta ima več obrazov, pravite. Katere?
Evropa je priča razraščanju populizmov, njihov skupni imenovalec pa je obramba suverenosti. Odnaša jo raznolikost populističnih tokov. Poenostavljeno rečeno, imamo levi populizem, zlasti na jugu Evrope. Podemos v Španiji, Siriza v Grčiji, ki izpodbijata evropsko gospodarsko in finančno politiko, kritična sta do evropskega skupnega trga. Drugi tip populizma opažamo na severu Evrope, a ne le tam, tudi na vzhodu Evrope. Ta se napaja iz sovražnosti do migrantov oziroma iz strahu pred njimi. Poudarja potrebo po obrambi nacionalne identitete, po obrambi pred islamistično grožnjo.

Oba populizma, torej ekonomsko-družbeni na politični levici in protipriseljenski, identitetni na desnici, imata, kot rečeno, za skupni cilj zaščito suverenost. V času globalizacije jo je po njunem treba okrepiti, jo nadzorovati. V Veliki Britaniji je kampanja za brexit potekala pod geslom: "Prevzemite nadzor!" Iluzija nadzora, postavljanja meja, zidov - to so skupni imenovalci populističnih gibanj.

Kam je zašel evropski projekt po véliki širitvi leta 2004? Nove članice so pridno uvajale načela pravne države, demokracijo, utrjevale institucije. V trenutku, ko so bili ti cilji doseženi, ko se je tranzicija sklenila, je v Unijo udarila kriza - finančna, migracijska, pa kriza odločanja. Nastal je prazen prostor, v katerega vstopajo populisti. Katere notranje in zunanje sovražnike so si poiskali?
Menim, da Evropska unija po veliki širitvi ni znala na novo definirati poslanstva svojega projekta. Ponekod je nastal vtis, bolje rečeno utvara, da je Unija, ki jo je ustanovilo šest držav, potem pa se je razrasla na 28 članic, še vedno ista, kot je bila na začetku, le nekoliko večja. A to ne drži. Unija se je s širitvijo spremenila.

In kako so se čutile spremembe?
Porodila se je dvojna frustracija. V starih, ustanovnih članicah so govorili, da zdaj ni več tako, kot je bilo, da jim stvari uhajajo iz rok, bili so razočarani. Nemočne pa so se počutili tudi v novih članicah, češ da jih stare ne razumejo in ne upoštevajo dovolj. To samo po sebi še ne bi bilo tako zelo težavno, če ne bi prav v tem času udarila gospodarsko-finančna kriza. Bila je boleča tudi zato, ker je razdvajala Evropo po osi med severom in jugom. Naraščajoče obresti so tolkle države na jugu od Španije do Grčije, na severu, z Nemčijo v središču, smo videli spletkarjenje pri iskanju skupne finančne rešitve. Videli smo razkol med severom in jugom v gospodarsko-finančni krizi.

Zalomilo se je tudi na osi Vzhod - Zahod
Tako je. Z migracijsko krizo je sledil še razkol med Vzhodom in Zahodom. Višegrajska skupina - Poljska, Madžarska, Slovaška in Češka - so zavrnile evropsko politiko sprejemanja migrantov po sistemu kvot. Izbruhnil je diskurz o begunski grožnji. In Evropa, razklana na svojih zunanjih koncih, je šibka tudi v središču. Evropa je brez pravega vodstva, ki bi se lahko spoprijelo s krizo in razdorom - to je grožnja koheziji, evropski povezanosti. Ta skrb narašča povsod in populisti se dobro zavedajo, da je evropski projekt vse bolj šibak.

In kaj je v odsotnosti vseevropskega soglasja ostalo na izbiro? Da rešitev ponudi ali nacionalizem ali pa nemška politika odprtih vrat?
Rad bi rekel, da ne eno ne drugo! Odgovor mora ponuditi skupna evropska politika, potreben je učinkovit odziv. Tega pa ni! Na eni strani imamo tiste, ki nameščajo ograje, kar ne razreši migracijskega vprašanja. Viktor Orban resda lahko prepreči, da bi migranti prihajali prek Madžarske, a ti še naprej prihajajo po drugih poteh. Merklova pa pravi, da želi begunce sprejeti, sklicuje se na človekove pravice. Brez dvoma gre za uglajen pristop, ni pa to politični odgovor. Skupaj se je treba dogovoriti. Navznoter uživamo v svobodnem gibanju, navzven nas ščiti zunanja meja. In za varovanje te zunanje meje smo enako odgovorni vsi. Grčija tega ne zmore storiti sama, posredovati mora Unija.

Kje še je Uniji spodletelo?
Evro, schengen ter skupna zunanja in varnostna politika. Okoli teh treh osi se vrti evropski projekt. Ko je Merklova leta 2015 migrantom odprla vrata, se je v težavah znašel schengenski sistem, ki pa ga nismo izboljšali, nadgradili z novim. Morda ga bomo zdaj, po letu in pol. To lahko storimo, in to moramo narediti takoj. Kar pa terja politično odločitev. Enako velja za evro. V krizi se je Evropa razklala. Šlo je za vprašanje, ali Grčiji pomahati v slovo ali skupaj poiskati solidarno rešitev. Tako je tudi z zunanjo in varnostno politiko, ki deluje zgolj na papirju, ne pa tudi v praksi.

Srednja Evropa se na vso moč otepa migrantov, češ da pred njimi brani Evropo. Je po drugi strani brexit mogoče razumeti kot odziv na ekonomske migracije iz geografskega osrčja Evrope, kot odziv na poplavo poceni delovne sile, etiketirane s krilatico poljskih vodovodarjev?
Absolutno! Pozabljamo, da so odločitev pri glasovanju ZA brexit motivirale migracije. Tako migracije v Evropo od zunaj kot tudi, ali pa predvsem, migracije znotraj Unije. Še posebej prihodi v Veliko Britanijo iz Vzhodne Evrope. Milijon Poljakov živi v Veliki Britaniji, 400 tisoč Romov, 100 tisoč Slovakov in tako dalje ... Živijo tam, tam delajo, doslej jih je britansko gospodarstvo sprejemalo, zdaj pa jim vzdušje ni naklonjeno. Srednja Evropa se želi zapreti pred migranti iz Afrike, Velika Britanija pa tistimi iz Vzhodne Evrope.

Evropska komisija je pred dnevi predstavila vizijo prihodnosti, zapisala jo je v tako imenovano belo knjigo. V njej je nanizala več možnosti. Bo Evropska unija po vašem ohranjala status quo, postala federativna, bomo dobili Evropo več hitrosti? Katera različica se vam zdi najbolj uresničljiva?
Mislim, da zadnja izmed teh, ki ste jih omenili. Ideja Evrope več hitrosti se mi zdi še najbolj verjetna. Pravzaprav edina verjetna. Seveda si lahko zamislimo sanje o federaciji, to so bile že sanje ustanoviteljev Unije, a premogli so dovolj modrosti, da se niso kar takoj odločili za federacijo. Menili so, da mora biti pot do federacije daljša. Po drugi strani pa slišimo glasove tistih, ki si želijo razgradnje Evrope, glas nacionalistov in populistov, o katerih sva govorila.

Se lahko še za trenutek zadrživa pri Evropi več hitrosti. Kako si jo predstavljate?
Kot jedro okoli ustanovnih članic, ki bi spet zagotovilo politični angažma. Velikokrat pozabljamo, da je bila Unija od začetka politični projekt. Zlasti v srednji in vzhodni Evropi so jo prepogosto dojemali kot gospodarski projekt. Glede varnosti se je Evropa zanašala na Združene države Amerike, demokracija je oprta na nacionalne države, tisto vmes, torej gospodarstvo in vladavino prava pa je prepuščala Uniji. A to ne gre kar tako enostavno. V dobrih časih je vse lepo in prav z Evropo skupnega trga in pravnega okvira. Ko pa smo v notranji krizi, ko na vzhodu grožnjo vidimo v Putinu, na jugu pa v islamizmu, pa taka Evropa, o kakršni sem govoril, ne zadostuje več.

Potrebujemo bolj politično Evropo. Težko jo bo oblikovalo vseh 28 članic, zanjo ne bosta poskrbela Kaczynski in Orban. To lahko storijo ustanovne članice, ki bodo odprto sprejemale vse tiste države, ki si želijo po njihovi poti. Veliko bo odvisno tudi od volitev v Franciji in Nemčiji.

Si lahko zamislite Evropsko unijo s francosko Nacionalno fronto, Alternativo za Nemčijo in nizozemsko Stranko za svobodo na oblasti?
Z njimi na oblasti nikakor ne. Če te stranke, ki ste jih omenili, pridejo na oblast, bo Evrope konec. Pika. Igra bo končana!

Francijo čakajo predsedniške, nato še parlamentarne volitve. Kako razumete politično zapuščino predsednika Françoisa Hollanda?
Glede notranjih zadev je bilanca precej skromna. To si je predsednik očitno priznal tudi sam in se odločil, da ne bo še enkrat kandidiral. Tudi na evropski ravni je njegova zapuščina pičla. Proevropski predsednik si je veliko obetal, Evropi želel dati močno socialno noto, želel poskrbeti za protiutež prevladi nemškega vpliva. Prav dosti pa mu ni uspelo. Zakaj? Če si želiš kredibilnosti na evropskem odru, moraš najprej poskrbeti za red doma. Z neuresničenimi predvolilnimi obljubami je razočaral vse, svoje volivce, ki so pričakovali, da bo obrzdal divjanje kapitalske moči. Razočaral je zmerne volivce, ki so od njega pričakovali, da bo sprožil spremembe na evropski ravni, teh pa ni bilo od nikoder!

Je bil pa bolj uspešen na zunanjepolitičnem področju, kajne?
Njegovi zunanjepolitični rezultati so pozitivni, a pogosto zapostavljeni. Francija je bila aktivna tudi tam, kjer se druge evropske države niso želele pojavljati, denimo v Siriji. Leta 2013 je bil Hollande najtrdneje odločen posredovati v Siriji, pa so mu hrbet obrnili Britanci in Obama. Prav tako v Maliju, kjer je s francoskim posredovanjem uspelo zajeziti prodor islamskih skrajnežev. Ocene obveščevalcev so bile, da bodo islamisti oblast prevzeli v 24 urah. Ker se je Francija odzvala takoj, se to ni zgodilo. Sooblikoval je Normandijsko četverico, kjer se z Nemčijo, Rusijo in Ukrajino lotevajo reševanj krize na vzhodu Ukrajine. Ne rečem, da so rešili krizo, da gre vse kot po maslu, a ustanovili so format, kjer Evropa lahko razpravlja z dvema stranema, neposredno vpletenima v spor.

Omenjate skromne Hollandove rezultate. Nezadovoljstvo Francozov daje veter v jadra skrajno desne Marine Le Pen na njeni plovbi proti Elizejski palači.
Da, nezadovoljstvo, razočaranje, občutek nemoči opogumljajo protestne glasove. In Marine Le Pen te frustracije reševanja gospodarskih, družbenih vprašanj še podžiga. Tu je še nezmožnost upravljanja migracijskega toka. Le Penova spodbuja splošno zavest, da je Francija izgubila nadzor nad razmerami. Predlaga močno oblast, nov zagon. A s tem je na dobri poti le k uspehu v prvem krogu predsedniških volitev, imamo pa dva. V Franciji v prvem krogu glasujemo za svojega kandidata, v drugem pa eliminiramo, se postavimo proti kandidatu, ki se ga želimo znebiti.

Le Penova predlaga izhod iz evrskega območja, predlaga frexit, referendum o izstopu iz Evropske unije. Francozi pa tega nočejo. Vsaj velika večina ne. Le Penova igra na karto strahu, češ da naj bo Francoze strah zaradi gospodarstva, sociale, zaradi migrantov, naj jih skrbi identiteta Francije, a hkrati je prav ona tista, ki seje strah. Skratka, ne pozabite, imamo dva kroga volitev, morda lahko ona zmaga v prvem krogu, a v drugem bo poražena!

Luka Robida, 1. program Radia Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
paver
# 11.03.2017 ob 07:58
Migranti bodo sesuli Evropo.
windmaster
# 11.03.2017 ob 07:32
Zdrava kmečka pamet lahko nadomesti vsak nivo izobrazbe, ne more pa vsak nivo izobrazbe nadomestiti zdrave kmečke pameti!
aless70
# 11.03.2017 ob 08:24
"Pozabljamo, da so odločitev pri glasovanju ZA brexit motivirale migracije"

MMC a ste lahko prosim bolj natančni:
"Pozabljamo, da so odločitev pri glasovanju ZA brexit motivirale ilegalne, nezakonite, nekontrolirane migracije mladih, agresivnih muslimanskih moških, ki se jih 75% hoče v Evropi iti džihad."

To je problem. In to je "izglasovalo" brexit.
.
Obstajajo tudi zakonite, kontrolirane - ko vemo koga se spušča v državo - migracije, ki miso problematične.
Poglejte npr. koliko je pri nas že Kitajcev - sicer ne vem, na kakšno "foro" so se lahko priselili, begunci ravno niso, - pa z njimi ni nobenih težav. Se, naučijo slovensko. vklopijo v družbo, ne gledajo samo, kako bi izkoriščali socialo, delajo v svojih biznisih, plačujejo davke - ni problema, dobrodošli.
Da bi Kitajci dali pobudo na US, da presodi "ustavnost" krščanskih praznikov????
.
Čeprav, da ne boste mislili... ...da se kot Slovenec, Evropejec za stalno naseliš na Kitajskem, moraš biti poročen(-a) s kitajskim državljanom, investirati, imeti posel tam...so kar pogoji.
Da bi npr. se preselil za stalno na Kitajsko, ker ti "je pač všeč", ne bo šlo!
mlamat
# 11.03.2017 ob 07:28
Nič posebnega. Tipičen salonski odprtomejaški nakladač, ki nima blage veze o ekonomskih vzrokih krize establishmenta.

Če ne bo uspelo Marine, bo pa Marion. Prepričan sem, da se Francija ne bo pustila večno poniževati.
amigo
# 11.03.2017 ob 07:59
Na žalost takšno prazno teoretiziranje nima nobene možnosti proti militantnemu islamu, ki prodira v Evropo. To bi bilo dobro kvečjemu za nagrobni govor Evropi kot jo poznamo. Ne vem kako tega gospoda ni sram? Tako multikulti propagando bi morali prepovedati.
Hijena
# 11.03.2017 ob 08:18
Izobrazba ne prinese pameti, zato je brezpredmetno poslušati kvazi strokovnjake, ki redno brcajo v meglo
k.u.j.o.
# 11.03.2017 ob 09:08
EU je neučinkovita na več področjih, tak tempo pa bo sledilo še več -EXITOV ..

V ospredju so interesi kapitala, državljan je zanemarjen in naveličan represije...
Billi
# 11.03.2017 ob 08:44
"Pozabljamo, da so odločitev pri glasovanju ZA brexit motivirale migracije"

nope, nismo pozabli na to. Zdi se mi da so bolj politiki pozabli na to.
anny22
# 11.03.2017 ob 08:16
Hehe...intervju 6 let nazaj.

KLIK

Temu je usojeno, da v svojih napovedih strelja mimo. Zato tudi tega intervjuja ne jemljem preveč resno.
windmaster
# 11.03.2017 ob 09:12
Moj sošolec si je pred davnimi leti ko smo skupaj hodili v šolo, pulil lase in gledal v luč, da bo plešast in z očali, ker so takrat taki zgledali pametni.
Sedaj ima očala in plešo, pameten pa še vedno ni. Ima pa dobro plačano službico v javni upravi kjer soli pamet vsakomur ki mu pride nasproti. Službico ima zato ker ima strica načelnika UE in ne zato ker bi bil z svojo plešo ter očali pameten in sposoben!
In z tako kredibilnimi ljudmi delat intervju na tv katero plačujemo ljudje, je sramotno!
mlamat
# 11.03.2017 ob 08:42
Britance so najbolj motili Romuni in Bolgari, ki pa jih sploh ni omenil.
gorencx
# 11.03.2017 ob 08:24
Marine Le Pen reši nas!
gorencx
# 11.03.2017 ob 09:24
Voliti bo potrebno tako imenovane populiste, da končajo tole igro, ki se jo gre elita. Tile samooklicani intelektualci so trenutno zelo in za medije. Ko vam je gospod Slavoj Žižek povedal kaj si misli o ilegalcih ste ga zelo na hitro izkjučili iz medijskega prostora.
presenečen
# 11.03.2017 ob 08:48
dr. Ivan Štuhec: Intelektualci so vedno v določeni skušnjavi, da mislijo in vejo, kako je potrebno upravljati ta svet. Pri svojem delu so pogosto bolj zagledani v svoje teorije in njihovo dokazovanje, kakor v opazovanje tega, kar se dogaja v konkretnem življenju. To jih odpelje od realnosti in jih dejansko postavi v svet fiktivnega, navideznega, odmaknjenega od ljudi. S tistim ljudskim, populističnim intelektualec noče imeti opravka. S kmeti se ne bo ukvarjal, to mu je izpod časti. Te vrste intelektualci ustvarjajo prostor za populiste, proti katerim tako radi vpijejo, ko je že prepozno.

Intelektualci in populisti
hexen
# 11.03.2017 ob 09:02
Spletni doktorji, vaša pamet ni kmečka ampak kmetavzarska. Med obema je ogromna razlika.
Dajo
# 11.03.2017 ob 08:56
Tisti ki begunce vabi in se Rusije boji si zasluži propad.
presenečen
# 11.03.2017 ob 08:12
Najprej z njihovo miselnostjo in bednimi odločitvami spodkopljejo evropske temelje in korenine, nato pa za svoje blodnje krivijo svoje nasprotnike. Kakšen bolan in izprijen um.
Dajo
# 11.03.2017 ob 08:59
Evo na kratko Evropa rabi skupen prosti trg nikakor pa ne bruseljskega parlamenta, ki sklepa gnile kompromise.
lotmeržanec
# 11.03.2017 ob 08:50
Ja migracije bodo povzročile tudi razpad EU-ja!! Kakop pa si predstavljate,da bosta Italija in Nemčija uvažale nasilne migrante in jih nato vsiljevale evropskim državam!! Če se ta norija ne bo končala in se migrante ne bo vrnilo nazaj odkoder so prišli je to konec povezave!! Tudi naša oblast ni nič boljša saj za migranta ni problem dati 1900 evrov na mesec medtem,ko ima ogromno slovenskih upokojencev zgolj 300 evrov pokojnine!!
mlamat
# 11.03.2017 ob 07:38
Odvisno kaj definiraš kot "kmečko pamet".

Kmečka pamet je recimo, da Nemčija, Francija, Italija in Grčija ne morejo imeti iste valute.
kotzi
# 11.03.2017 ob 14:36
cim vec doktorjev vecji bo kaos..kako pravi nemski pregovor drei profesoren statt verloren...
el CARTEL
# 11.03.2017 ob 13:01
Potrebujemo bolj politično Evropo. Težko jo bo oblikovalo vseh 28 članic, zanjo ne bosta poskrbela Kaczynski in Orban. To lahko storijo ustanovne članice, ki bodo odprto sprejemale vse tiste države, ki si želijo po njihovi poti. Veliko bo odvisno tudi od volitev v Franciji in Nemčiji.

na kratko, vse bo tako kot sedaj, ko se v vsaki politični krizi sestanejo nemški, francoski in italijanski predstavnik (britanski ne več), nato se dogovorijo kako naprej,
nato se direktiva posreduje ostalim 24 članicam.
Hik
# 11.03.2017 ob 10:08
Populizem ni vzrok sranja, ampak reakcija na sranje. A sranje je v EU vrednota, zato je treba medijsko linčati vsakogar, ki mu sranje smrdi.
kotzi
# 11.03.2017 ob 10:00
ker evropa ni znala varovati svojih meja..se je zgodil brexit.....to je to..padla je evropa na varovanju meja...
Sussudio
# 11.03.2017 ob 10:16
mlamat
kmečka pamet tudi pravi da je bil vstop držav leta 2004 vključno s Slovenijo samomor za EU.
el CARTEL
# 11.03.2017 ob 12:58
Oba populizma, torej ekonomsko-družbeni na politični levici in protipriseljenski, identitetni na desnici, imata, kot rečeno, za skupni cilj zaščito suverenost. V času globalizacije jo je po njunem treba okrepiti, jo nadzorovati.

torej imeti nadzor nad (suvereno baje) državo je populizem,
zagovarjati globalizacijo pa ni populizem.

globalizacija je populizem elit, njihova želja, ki je za razliko "populizma suverenosti" povsem NEDEMOKRATIČNA. elite so po svoji definiciji - manjšina.
kawboy
# 11.03.2017 ob 10:11
Nujno in potrebno je zaščititi svoje lastne interese saj imamo doma pred svojim lastnim pragom toliko nerešenih problemov in težav sedaj naj bi reševali probleme še drugim, kot da že svojih nimamo dovolj! Doma je že tako veliko brezposelnih in tisti, ki delajo nimajo dovolj visokih dohodkov zaradi različnih situacij oziroma osebnostnih problemov, da bi lahko normalno preživeli. Nas državljane ni nobeden vprašal ali smo zato, da sprejmemo politiko sprejemanja beguncev, migrantov v našo družbo, ampak so nam to hoteli vsiliti tisti politiki kateri imajo vpliv in nenazadnje tudi oblast, da potem mi plešemo tako kot oni hočejo ali želijo. Takšna politika je zelo nevarna in neodgovorna do svojih državljanov saj ne more zagotavljati varnosti in ostalih stvari katere so pomembne za tukajšnje prebivalce.
džeko
# 11.03.2017 ob 09:11
Dajte gospod, zakopljite se nekam, ker NIMATE POJMA kaj govorite !!!!!!!!!!!
milton86
# 11.03.2017 ob 08:51
Med MMC troli so sami kmečki geniji, ki preberejo petnajst člankov na RT, Breitbart LND, svet24kur itd. in so že doktorirali iz situacije.
Kmečka pamet je uporaben izraz, ko govorimo o neposrednih, vidnih stvareh z enim vzrokom in neposredno rešitvijo. Vsi, ki smo rasli na kmetih, se je uspešno poslužujemo.
Odpove pa ob 50 spremenljivkah, ki morajo v zakup vzeti kakšno fizično, matematično, sociološko teorijo, npr. ob cepivih, letalih, mikrobiologiji in da, tudi migracijah.
Tako bi naši komentatorski doktorji vedeli, da se največ ljudi seli v sosednje države (Haiti v Dominikansko, Zimbabve v JAR, Paragvaj v Argentino, Indonezija v Malezijo). Prav tako bi vedeli, da za večino beguncev skrbijo sosednje države (Libanon, Jordanija za Sirijo; Kenija za Somalijo).
In da tista stvar, ki te ljudi zadržuje, da se vsi ne odselijo na Sever, ni le nerganje spletnih doktorjev, temveč upanje, da se bodo razmere doma kdaj izboljšale.
Prav tako je zelo očitno popolno nepoznavanje zgodovine zadnjih 6000 let človeštva, ki se je nekajkrat na veliko selilo (Evropejci v Ameriko, Bantu plemena na jug Afrike, turška plemena v Anatolijo ...)
Prav tako ne vedo ničesar o Afriki in Aziji, kar dokazujejo s stavki, da bo Afrika ostala afriška: 1. Afrika je v lasti elite, tako kot Evropa. 2. niti ena država pod sahelom nima večinsko etničnega prebivalstva - primerjati plemena v Keniji je tako kot primerjati nekdanje brate SFRJ. 3. Sever na Jug pošlje vsako leto za 2000 milijard pomoči, investicij, itd. - Jug pa na Sever za 3000 milijard surovin, pridelkov, izobražencev.
Pod črto: če želimo, da se svet ne začne spet na veliko seliti, morate vsi doumeti, da imamo s povprečnim Azijcem in Afričanom skupnega nasprotnika. In da bodo ti ljudje z veseljem ostali doma, če jih naša/njihova elita ne bo ovirala pri razvoju industrije, zdravstva, itd...
Drugače ljubim svojo državo, ampak a vi res mislite, da želi nek Tunizijec, ki je navajen morja, poletja in sonca živeti v deželi, kjer je 4 mesece na leto hlad in megla? Ali pa da si v resnici res želi živeti na Finskem?
Robiland
# 11.03.2017 ob 09:23
kako pa lahko sluzbo ukrades? S tem da delas?

Migracije znotraj EU so tudi pretirane, kaj sele reka 33 letnih diplomantov iz bliznjega vzhoda.
dice
# 11.03.2017 ob 10:05
Ta Rupnik se bolj nima pojma o brexitu, kot pa ljudje kateri so volili za brexit
gozdar1
# 11.03.2017 ob 08:40
A niso britancev bolj motili poljaki, ki kradejo službe?
marko02
# 11.03.2017 ob 08:08
Pogovor s politologom Jacquesom Rupnikom
29. marec 2011 ob 10:53
Ljubljana - MMC RTV SLO
"Motiv posredovanja v Libiji ni kolonialno osvajanje, ampak ustvarjanje razmer, v katerih bodo Libijci lahko izbrali svojo vlado," je prepričan Jacques Rupnik.
presenečen
# 11.03.2017 ob 08:49
Priporočam v branje, Intelektualci in populisti, dr. Ivan Štuhec
Valuk_
# 11.03.2017 ob 07:47
Ja sam Slovenci žal mislijo, da je "zdrava kmečka" pamet sinonim za cenen populizem. Postali smo svetovni prvaki v nerganju, populizmu, teorijah zarot, nestrpnosti, in še čemu. Res smo zabredli.
oziris.va
# 13.03.2017 ob 11:24
paver
# 11.03.2017 ob 07:58

Migranti bodo sesuli Evropo.


Naj jo. Dovolj je bilo te sluzasto-pijanske-politično-korektne evropske politike.
Za veke vekomaj.
mlamat
# 11.03.2017 ob 08:40
@motosoul

Na prvem mestu je vsekakor uničevalna valuta €: Nemčija z umetno nizko valuto krade tržne deleže in delovna mesta drugih držav in ima proti EU pravilom ogromen zunanjetrgovinski presežek

Takšno razmerje med državami, kjer bo Nemčija (s pomočjo Slovenije) proizvajala vse produkte, ostale velike države pa jih bodo kupovale z izvoženimi nemškimi krediti, ne more večno trajati
sumljivac
# 11.03.2017 ob 10:09
Zdrava kmečka pamet lahko nadomesti vsak nivo izobrazbe, ne more pa vsak nivo izobrazbe nadomestiti zdrave kmečke pameti!

T.i. "zdrava kmečka pamet" se zaleti ob posledice in jih smatra kot vzroke. Ker kompleksnejših vzvodov teh posledic ni zmožna doumeti...ker je pač kmečka.
Zdrava kmečka pamet je tudi 80 let nazaj nemcem govorila, da so židje valda zlobni, saj itak "vsi to vedo", saj to pravi že "zdrava kmečka pamet".
Ramus
# 11.03.2017 ob 10:02
"Če v Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem pridejo na oblast populisti, bo to konec Evrope. Pika. Igra bo končana! "

Populisti ja,... lep izraz ste iznašli za fašiste.
motosoul
# 11.03.2017 ob 08:26
@mlamat

prosim te, da nam tako kot Jacques Rupnik- na ljudski način - razložiš ekonomske
vzroke za krizo establishmenta.

Brez nakladanja torej!

Hvala.
gozdar1
# 11.03.2017 ob 07:34
Bedarija, kmečka pamet večinoma odpove pri kompeksnejših problemih.
Lipoglav
# 11.03.2017 ob 08:00
Khm Brexit se je zgodil med imigrantsko krizo in ni nikakor razlog za to.
Kazalo