Sloveniji bo sčasoma uspelo nadomestiti vse, kar je izgubila med zadnjo krizo, je optimistična namestnica direktorice urada, Karmen Hren.

"Nekatere stvari so boljše, nekatere slabše - v vsakem primeru pa so drugačne," je povedala ob deseti obletnici vstopa v Evropsko unijo.

Navzgor BDP
V prvih štirih letih (od 2004 do 2008) se je bruto domači proizvod realno povečal za petino, od leta 2008 do danes pa realno padel za desetino. Celotno gledano se je torej BDP za 10 odstotkov okrepil.

Navzgor zadolženost
Javni dolg je leta 2004 znašal 27,3 odstotka, štiri leta pozneje pa približno pet odstotnih točk manj. Z letom 2009 je začel skokovito naraščati in je do zdaj narasel na 71,7 odstotka BDP-ja. Prav tako je narasel javnofinančni (proračunski) primanjkljaj. Leta 2004 je znašal 2,3 odstotka, leta 2013 pa 14,7 odstotka BDP-ja.

Gospodarski cikli neizogibni
"Naš problem je bil, da so v obdobju velikega buma do leta 2007 oz. 2008 nekateri verjetno pričakovali, da bo gospodarski bum trajal do drugega Kristusovega prihoda, ampak žal to v gospodarstvu pač ne deluje tako," je na tiskovni konferenci povedala Hrenova. Gospodarski cikli, torej vzponi in padci, konjunkture in recesije so neizogibni. Ker pa teorija ciklov pravi, da se kljub temu dolgoročno pomikamo navzgor, je Hrenova optimistična, da bo Slovenija prej ali slej nadomestila vse izgubljeno v krizi.

Vse več izseljencev
Leta 2004 se je iz Slovenije izselilo 8.300 prebivalcev, leta 2012 pa 14.400. Statistični urad izpostavlja, da je bilo med temi 8.300 tujih državljanov. Največ jih je odšlo v Nemčijo, je pojasnila soavtorica obširne publikacije Zala Primožič.

Manj je priseljevanja
Ob tem je poudarila, da so se v tem času ljudje tudi priseljevali v Slovenijo - v prejšnjih letih se je letno v Sloveniji priselilo precej več ljudi, kot se jih je odselilo. V letih od 2007 do 2009 se je v Slovenijo letno priselilo okoli 30.000 oseb, v letu 2012 pa je število padlo na 15.000. Podatki kažejo, da se jih je 60 odstotkov priselilo iz držav nekdanje Jugoslavije, največ iz BiH-a.

Slovenci vse bolj izobraženi
Slovenci so sicer vedno bolj izobraženi. Med prebivalci, starimi vsaj 15 let, je bilo lani skoraj 20 odstotkov takšnih, ki so imeli terciarno (višješolsko ali visokošolsko) stopnjo izobrazbe, pol odstotka prebivalstva pa je imelo naziv doktorja znanosti.

Pred približno desetimi leti je bil delež najbolj izobraženega prebivalstva precej nižji. Ob popisu prebivalstva v letu 2002 je imelo vsaj višješolsko izobrazbo 13 odstotkov ljudi. Delež ljudi, starih 15 let ali več, ki imajo največ osnovnošolsko izobrazbo, se je od leta 2002 do leta 2013 znižal s tretjine na 27 odstotkov. Mladi se še vedno najpogosteje odločajo za študij družboslovnih ved.