V Mariboru uporabnikom v drugi pisarni projekta ESIRAS pomagajo od junija naprej. Foto: Organizator
V Mariboru uporabnikom v drugi pisarni projekta ESIRAS pomagajo od junija naprej. Foto: Organizator

V okviru tega so vzpostavili dve pisarni, z jesenjo pa tudi mobilno enoto, ki bo uporabnikom omogočila osnovno podporo tudi na drugih območjih Slovenije.

Korak bliže k bolj izdelani evropski in nacionalni strategiji na področju socialne integracije prosilcev za azil in beguncev je tudi mednarodni projekt ESIRAS Slovenija, ki je nastal v sodelovanju med Evropsko komisijo in Mednarodno federacijo Rdečega križa in Rdečega polmeseca. V projektu sodeluje sedem držav članic EU-ja.

Vodja projekta ESIRAS pri nas, katerega glavni koordinator je Rdeči križ Španije, je Maja Murn.
"V bistvu gre za nacionalna društva Danske, Velike Britanije, Avstrije, Italije, Cipra, Francije in Slovenije, v točno določenih mestih. Slovenija je zaradi geografske majhnosti pri tem izjema, saj projekt poleg Ljubljane izvajamo tudi v Mariboru."

51 odstotkov uporabnikov aktivnosti v vseh sedmih partnerskih državah je v prvih šestih mesecih izvajanja projekta že imelo priznano mednarodno zaščito. Največ jih je prišlo iz Sirije, Afganistana, Irana in Tibeta.

Nacionalna društva sodelujejo tudi z drugimi organizacijami, ki so znotraj posameznih držav pomembna za izvedbo in implementacijo aktivnosti projekta. V Sloveniji tako npr. sodelujejo s Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij, Slovensko filantropijo in z Uradom za oskrbo in integracijo migrantov.

V Mariboru uporabnikom v drugi pisarni projekta ESIRAS pomagajo od junija naprej, dodaja Murnova: "Aktivnosti v obeh pisarnah podpirajo tako strokovni sodelavci kot tudi prostovoljci in prevajalci. Trenutno imamo na obeh lokacijah okoli trideset prostovoljcev. Gre za različne profile ljudi, veliko med njimi je tudi študentov, npr. prava in drugih programov, ki jih zanima področje mednarodne zaščite."

Murnova poudarja, da je velika prednost projekta ESIRAS Slovenija v tem, da uporabnikom nudi individualno pomoč: "Najprej izdelamo osebni profil oz. integracijski načrt, pri čemer upoštevamo njegove želje in zmogljivosti ter kaj mu lahko v okviru projekta ponudimo oz. olajšamo. Nato sledijo dejavnosti, pri katerih sodelujejo vsak dan. Tukaj govorimo zlasti o učenju slovenščine, angleščine, pridobivanju računalniških veščin, izmenjavi različnih znanj in posvetovanjih."

Ena izmed prostovoljk projekta ESIRAS je tudi Tija Jerkič, ki 23-letnemu mladeniču iz Eritreje pomaga zlasti pri učenju slovenskega jezika: "Sicer se že uči slovenščine v Javnem zavodu Cene Štupar, enkrat tedensko pa jezik skupaj ponavljava. Je zelo prijazen, učenje slovenščine mu gre neverjetno hitro. Projekte, kot je ESIRAS, poleg že obstoječih na Slovenski filantropiji, zelo ceni in jih pridno uporablja. Zelo veliko se pogovarjava, tudi o vsakodnevnih rečeh, kot je npr. birokracija v trgovini, pri nas moramo recimo ob nakupu nujno vzeti račun, saj te drugače oglobijo, česar v njihovi družbi ne poznajo."

Del socialne integracije morebitnih upravičencev v okviru projekta ESIRAS Slovenija je tudi kulturno-poklicna mediacija, dodaja vodja projekta Maja Murn: "Tukaj je v ospredju naša ekipa prevajalcev, ki podpira tudi Zavod za zaposlovanje pri izvajanju njihovih programov. Doslej so pomagali pri usposabljanju za poklic varilca, suhomontažno gradnjo in kuharskega pomočnika. Poleg tega prevajalci pomagajo tudi pri spremstvih k zdravniku in v druge institucije."

Poleg kulturno-poklicne mediacije nudi projekt tudi pravno pomoč, zlasti pri zaposlovanju in pridobivanju socialne podpore, ter socialno-kulturno orientacijo delodajalcev in delojemalcev. Jesenska pridobitev je tudi aktivacija mobilne enote, ki bo uporabnikom omogočila osnovno podporo tudi na drugih območjih Slovenije, ne zgolj na območju Ljubljane in Maribora.

Trajanje projekta ESIRAS Slovenija, v katerega je trenutno vključenih 85 uporabnikov, pri čemer je končni cilj doseči vsaj 168 uporabnikov, je predvideno do 30. junija prihodnje leto. 90 odstotkov projekta, ki je vreden 360.696 evrov, sofinancira Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), 10 odstotkov sredstev pa prihaja od Rdečega križa Slovenije.