Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je vnovič poudaril, da je v primerjavi s prejšnjim sestankom v Rigi vzdušje boljše in bolj konstruktivno.

Grčija in posojilodajalci so po komisarjevih besedah občutno zbližali stališča na več področjih, na primer glede reforme ureditve davka na dodano vrednost, glede neodvisne agencije za pobiranje davkov in glede obravnave slabih posojil. Velika razhajanja pa še vedno obstajajo glede reforme pokojninskega sistema in trga dela, je še povedal Moscovici.

Razhajanja glede trga dela
Podobno je izpostavil tudi grški finančni minister Janis Varufakis. Med področji, na katerih so občutno zbližali stališča, je poleg slabih posojil omenil privatizacijo, na področjih, kjer še vedno obstajajo velika razhajanja, pa je izpostavil trg dela.

Čeprav je pred današnjim zasedanjem več finančnih ministrov izražalo zaskrbljenost zaradi likvidnostnega položaja Grčije, ta vidik v izjavi ni omenjen. Vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem je dejal, da o tem niso podrobno razpravljali in da so za obvladanje likvidnostnega položaja odgovorne grške oblasti. Grki so po Nizozemčevih besedah znova obljubili, da bodo spoštovali svoje plačilne obveznosti, tudi v primeru 750 milijonov evrov posojila Mednarodnega denarnega sklad (IMF), ki zapade v torek.

Varufakis je opozoril, da je likvidnostno vprašanje izjemno pereče in da je to splošno znano dejstvo, četudi evroskupina tega v današnji izjavi ni izpostavila. S časovnega vidika gre po njegovih besedah za vprašanje nekaj tednov. Grški minister je tudi znova poudaril, da sta za grško vlado v pogajanjih o celotnem svežnju ključni dve vprašanji: ali bo dogovor obrzdal dolg in ali ga bodo Grki sprejeli.

"Naj imajo referendum"
Grška Siriza, ki je januarja na volitvah zmagala z obljubami, da bo omehčala pogoje za finančno pomoč Grčiji, je v preteklih tednih nakazala možnost referenduma, na katerem bi iskala podporo za izvedbo ostrih reform, ki jih zahtevajo posojilodajalci. "Če grška vlada meni, da je treba izvesti referendum, potem naj imajo referendum," je dejal Schäuble v Bruslju. "To je lahko celo pravi ukrep, da Grki odločijo, ali so pripravljeni sprejeti, kar je nujno, ali želijo kaj drugega."

Ali obstaja načrt B? Ne.
Vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem je o možnosti referenduma v Grčiji dejal le, da je to "vsekakor popolnoma v rokah nacionalnih politikov". Upa, da bo ocena institucij pozitivna, a opozarja, da dlje kot trajajo pogajanja, manj časa bo za izvedbo dogovorjenih ukrepov. Rok za rezultate je konec junija, ko se izteče podaljšani drugi program posojila, je spomnil.

Dijsselbloem je dejal, da je mogoče 7,2 milijarde evrov preostalih sredstev v sklopu dosedanjih programov pomoči razdeliti na več obrokov in te izplačevati na podlagi posameznih korakov v procesu izvajanja reform. Na vprašanje, ali obstaja načrt B, je Nizozemec odločno dogovoril: "Nikakor ne."