Še lani spomladi je to, da najhujše še prihaja, mislilo 55 odstotkov anketiranih Evropejcev, tako da se je pesimizem v povprečju v Evropski uniji zmanjšal za sedem odstotnih točk, medtem ko v Sloveniji od julija 2009 ostaja približno enak. Foto: EPA
Še lani spomladi je to, da najhujše še prihaja, mislilo 55 odstotkov anketiranih Evropejcev, tako da se je pesimizem v povprečju v Evropski uniji zmanjšal za sedem odstotnih točk, medtem ko v Sloveniji od julija 2009 ostaja približno enak. Foto: EPA

Javnomnenjska raziskava Eurobarometer, objavljena ta teden v Bruslju, je pokazala, da 63 odstotkov Slovencev še pričakuje najhujše, medtem ko jih 33 odstotkov verjame, da je vpliv krize na službe že dosegel vrhunec. V primerjavi z Evropejci smo Slovenci bolj pesimistični, saj je 42 odstotkov Evropejcev prepričanih, da je vrh krize že za nami, 48 odstotkov pa ga še čaka.

Za primerjavo: julija 2009 sta prav tako dve tretjini Slovencev menili, da vrhunec gospodarske krize šele prihaja. Tedaj je bilo to nekoliko več od povprečja v Evropski uniji, kjer je tako mislilo 61 odstotkov vprašanih.

Rezultate raziskave v angleškem jeziku najdete tukaj.

Najbolj optimistični so Estonci, Švedi in Avstrijci
Najbolj optimistični so sicer Estonci, Švedi in Avstrijci, najmanj pa Grki, Portugalci in Irci. Odgovori na vprašanja pa so prav tako pokazali, da Evropejci menijo, da je Evropska unija najprimernejša za učinkovito ukrepanje proti posledicam finančne in gospodarske krize. To zaupanje se je sicer od spomladi lani nekoliko zmanjšalo.

Bolj zaupajo EU-ju kot domačim vladam
Poleg tega 77 odstotkov Evropejcev meni, da je potrebnega več usklajevanja med državami članicami in da samostojno nacionalno ukrepanje ne bo dovolj. Velika večina tudi misli, da bi EU moral igrati pomembnejšo vlogo pri spoprijemanju s krizo. Z ukrepanjem svojih domačih vlad pa niso zadovoljni, saj jih večina meni, da niso bile učinkovite.

V 17 državah članicah Unije absolutna večina anketirancev meni, da gre Unija pri spoprijemanju s krizo v pravo smer. V Španiji, Veliki Britaniji, Italiji, na Portugalskem in v Grčiji pa tako mislijo manj kot štirje od desetih vprašanih.