Kot je ugotovila Evropska komisija, je pregon kaznivih dejanj v škodo finančnim interesom EU-ja premalo učinkovit. Foto: EPA
Kot je ugotovila Evropska komisija, je pregon kaznivih dejanj v škodo finančnim interesom EU-ja premalo učinkovit. Foto: EPA

Na slovenskem pravosodnem ministrstvu predlog sicer podpirajo, a imajo pomisleke glede predlagane organiziranosti urada. Parlamentarni odbor za pravosodje je na današnji seji tako brez glasu proti podprl stališča Slovenije do treh evropskih uredb s področja pravosodja.

Prva tako govori o ustanovitvi evropskega javnega tožilstva. Evropska komisija namreč meni, da države članice niso dovolj učinkovite pri pregonu kaznivih dejanj, ki oškodujejo evropski proračun. Kot je dejala državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj, Slovenija to idejo podpira. Opozorila pa je, da ima Slovenija pomisleke v zvezi s hierarhično obliko organiziranosti urada, saj je bolj naklonjena kolegijski obliki.

Brecelj je še poudarila, da glede na slovensko pravno ureditev in prakso ni razloga za sklepanje, da je pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU-ja, pri nas neučinkovit. Tudi generalni državni tožilec Zvonko Fišer podpira ta predlog, a ima tudi on podobne pomisleke. Kot je pojasnil, poteka znotraj evropskih tožilstev intenzivna razprava glede primernosti hierarhične na eni in kolegijske organiziranosti urada na drugi strani.

Slovenija z Eurojustom zadovoljna
Druga uredba se nanaša na Agencijo EU-ja za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), zagotavlja pa enoten in prenovljen okvir nove agencije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, ki bo pravni naslednik Eurojusta.

Brecelj s pravosodnega ministrstva je dejala, da predlog uredbe ohranja vse elemente, ki so se izkazali za učinkovite. Tako ohranja obstoječe mehanizme za operativno delovanje Eurojusta, njegov koordinacijski sistem in obvezno poročanje o zaprosilih Eurojusta. Enak ostaja tudi sistem vpisnikov. Z Eurojustom ima Slovenija dobre izkušnje, je dejal Fišer, na splošno pa je Slovenija med državami, ki njegovo pomoč pogosto uporablja.

Vsebina tretje predlagane uredbe, t. i. uredbe Bruselj I, pa se nanaša na več vsebinskih sklopov, med drugim na vključitev Evropskega patentnega sodišča in Sodišča Beneluksa kot "sodišč" v smislu uredbe.