Manj razvite regije in mesta so upravičeni do več evropskih sredstev. Foto: EPA
Manj razvite regije in mesta so upravičeni do več evropskih sredstev. Foto: EPA
Evropski parlament
Dogovor je evropski parlament potrdil po več kot letu dni pogajanj. Foto: EPA
Evri
Do leta 2020 je za vse članice na voljo 325 milijard evrov. Foto: EPA

Evropski parlament je potrdil končni dogovor o spremenjenem kohezijskem skladu, v katerem bo za obdobje od leta 2014 do leta 2020 namenjenih za sedem odstotkov manj kot v iztekajočem se finančnem obdobju, v katerem je lahko Slovenija računala na 4,2 milijarde evrov, zdaj pa se bo morala zadovoljiti s precej manj sredstvi.

Sloveniji je občutno manj sredstev namenjenih zaradi povečanja razvitosti, saj je bila doslej uvrščena med regije z BDP-jem, ki je nižji od 75 odstotkov povprečja EU-ja, zdaj pa bo naša država razdeljena na dve regiji - slabše razviti vzhod in razvitejši zahod.

Kohezijska sredstva bodo v času hude gospodarske in finančne krize za Slovenijo in druge države nepogrešljiv vir investicij. Osnovni namen evropske regionalne in kohezijske politike je sicer zmanjševanje razlik med bogatimi in revnimi regijami. Poleg tega naj bi s tem krepili tudi konkurenčnost celotnega EU-ja.

Članice povezave in Evropski parlament so politični dogovor o kohezijskem svežnju dosegli že julija, vendar so se zaradi nedorečenih podrobnosti pogajanja zavlekla. Zdaj mora dogovor potrditi še Evropski svet, kar pa je le formalnost.

Še pred evropskimi volitvami maja prihodnje leto morajo članice in Evropska komisija skleniti operativne dogovore o porabi teh sredstev.

Sredstva za rast in službe
V skladu s prenovljeno kohezijsko politiko in s cilji strategije Evropa 2020 se bodo investicije preusmerile v realno gospodarstvo in na področja, ki so ključna za ustvarjanje novih delovnih mest in rast.

V preteklih letih se je denar večinoma stekal v ceste, letališča in podobne projekte.

S spremenjenimi pravili črpanja sredstev bodo morali biti cilji projektov preglednejši, merljivi, jasni in osredotočeni na štiri prednostne naloge - inovacije in raziskave, razvoj digitalne družbe, mala in srednja podjetja ter nizkoogljično gospodarstvo.

Da bi si zagotovile sredstva, bodo morale članice po novem izpolnjevati določene pogoje, kot so na primer okolijski standardi in ustrezen sistem javnih naročil. Vsa sredstva bodo izplačana šele, ko bo projekt uspešno končan.

Za mala in srednja podjetja, ki se jih vidi kot ključna za gospodarsko rast in zaposlovanje, bo namenjenih 140 milijard evrov, kar je še enkrat več kot v prejšnjem obdobju. Za boj proti brezposelnosti mladih je namenjenih 8,5 milijarde evrov.