Prav od izida pogajanj in končne ocene mednarodnih posojilodajalcev pa bo na koncu odvisno, ali bo evrska država dobila nov obrok posojila, težak milijardo evrov. Foto: EPA
Prav od izida pogajanj in končne ocene mednarodnih posojilodajalcev pa bo na koncu odvisno, ali bo evrska država dobila nov obrok posojila, težak milijardo evrov. Foto: EPA

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je danes v Evropskem parlamentu priznal, da so varčevalni in reformni ukrepi Grčiji prinesli tudi socialne posledice. "A delo se nadaljuje in mi bomo seveda upoštevali politični in socialni položaj države," je obljubil.

Ostrejši ton je ubral vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem, ki je v pogovoru za grški časopis Ta Nea dejal, da finančni ministri evrskih držav v zvezi z Grčijo počasi "izgubljajo potrpljenje". "Grčijo še vedno čaka veliko dela," je izpostavil in dodal, da so bili pogovori trojke in grških oblasti osredotočeni na "napredek oziroma, bolje, pomanjkanje napredka v zvezi z grškimi obvezami".

Nadaljevanje pogovorov decembra
Predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so z grškimi oblastmi v Atenah razpravljali o vrsti politik, ki bi lahko služile kot podlaga za končanje pregleda grškega gospodarskega programa. Kot so pojasnili v IMF-u, je bila razprava o politikah v Atenah "produktivna" in bi lahko služila kot osnova za dokončanje njihove ocene.

Predstavniki trojke bodo pogovore z grškimi oblastmi nadaljevali na daljavo. V Atene naj bi se vrnili na začetku decembra.

Pred vrati novi ukrepi?
Osrednje nesoglasje med trojko in Atenami je sicer javnofinančna vrzel Grčije v prihodnjem letu. Mednarodni upniki namreč ocenjujejo, da bo ta znašala 1,2 milijarde evrov, v Atenah pa vztrajajo, da bo le malo presegla 500 milijonov evrov.

Predstavniki trojke in grških oblasti si prav tako še vedno niso enotni o uvedbi novega nepremičninskega davka ter morebitnega novega znižanja pokojnin, odpuščanja v javnem sektorju in stopnje hitrosti privatizacije.

"Grki so se že močno žrtvovali in jim ne bi smelo nalagati novih bremen," je dejal grški finančni minister Janis Sturnaras. Hkrati je izrazil optimizem, da pogovori s predstavniki komisije, ECB-ja in IMF-a tečejo v pravo smer.

Grčiji še milijarda evrov
Prav od izida pogajanj in končne ocene mednarodnih posojilodajalcev pa bo na koncu odvisno, ali bo evrska država dobila nov obrok posojila, težak milijardo evrov. Grške oblasti upajo, da bodo dogovor dosegli pred vrhom evroskupine, ki bo 9. decembra.

Skupno je trojka Grčiji do zdaj odobrila dva programa pomoči - najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov - in več kot 100 milijard evrov delnega odpisa dolga. Vse glasnejši pa so namigi, da naj bi Grčija potrebovala nov program pomoči.