Časopis poroča, da bi lahko Velika Britanija ostala v Uniji vse do leta 2019, kar je leto dlje od prvotno načrtovanega. Konservativna premierka Theresa May naj bi 50. člen Lizbonske pogodbe, ki omogoča izstop države iz Unije, po lastnih napovedih aktivirala šele konec letošnjega ali na začetku prihodnjega leta, a se državi najverjetneje ne bo uspelo tako hitro pripraviti na izstopna pogajanja, opozarjajo v vladi. O konkretnem datumu začetka predvidoma dve leti trajajočih izstopnih pogajanj za zdaj ni bilo govora, je za Radio Slovenija poročala Nina Kojima.

Sunday Times se sklicuje na vire blizu ministrov, piše pa, da naj bi bila razloga za zamudo tudi Francija in Nemčija oziroma volitve v dveh pomembnih članicah Unije. Na Otoku naj bi namreč s sprožitvijo postopka v skladu s 50. členom Lizbonske pogodbe želeli počakati do splošnih volitev v Franciji maja prihodnje leto in v Nemčiji septembra prihodnje leto. "Ne moreš se pogajati, če ne veš, s kom se pogajaš," je za časopis dejal eden izmed virov. Eden izmed ministrov pa je potrdil, da je bilo v povezavi s francoskimi in nemškimi volilnimi razporedi "nekaj izzivov".

Kdo se bo pogajal na britanski strani?
Poleg francoskih in nemških volitev naj bi bil razlog za preložitev začetka izstopnih pogajanj tudi pomanjkanje kadrov, ki se bodo ukvarjali s temi pogajanji. V Veliki Britaniji so namreč uvedli novo ministrstvo za t. i. brexit, ki pa ima za zdaj kadrovske težave. Ministru Davidu Davisu je namreč po poročanju Sunday Timesa uspelo do zdaj pridobiti manj kot polovico od 250 članov osebja, ki naj bi jih potreboval, minister za mednarodno trgovino Liam Fox pa namerava v svojo ekipo vključiti tisoč strokovnjakov za trgovino, a jih ima trenutno manj kot sto. Oba ministra sta medtem že namignila, da bi Velika Britanija EU lahko zapustila šele na začetku leta 2019.

Analitiki v primeru zamude pričakujejo jezo tako evroskeptičnih poslancev kot volivcev, ki so pričakovali hiter izstop iz Unije. Nekdanji vodja evroskeptične stranke Ukip Nigel Farage, eden glavnih zagovornikov izstopa, je opozoril, da bi neupoštevanje referendumskega izida lahko vodilo v množične demonstracije. Opozoril je tudi, da obstaja "resnična nevarnost", da se bodo milijoni volivcev in volivk pridružili skrajnim skupinam, če se bodo počutili ignorirane.

Zavlačevanje z izstopom naj bi negativno vplivalo na finančni svet. V londonskem Cityju se je poslovanje po 24. juniju (dan po referendumu) zmanjšalo za 30 odstotkov, mednarodne vlagatelje v Londonu pa skrbi, da bo nadaljnja negotovost o dogovoru Velike Britanije z Unijo še naprej povzročala finančno nestabilnost, padanje vrednosti funta, inflacijo, napovedujejo pa tudi, da bo nejasen položaj državo ob koncu leta privedel do recesije, je še poročala Nina Kojima.