Nezakoniti migranti v Grčiji, pa tudi v drugih perifernih državah EU-ja, so pogosto preganjani in zapirani. Foto: EPA
Nezakoniti migranti v Grčiji, pa tudi v drugih perifernih državah EU-ja, so pogosto preganjani in zapirani. Foto: EPA
V Grčiji je v t.i. centrih za pridržanje (kot na sliki) zaprtih okoli 6.000 nezakonitih priseljencev. Foto: EPA

Organizacija pravi, da živijo priprti migranti v prenatrpanih prostorih, s slabim prezračevanjem in ogrevanjem ter s pomanjkanjem naravne svetlobe. Njihove najpogostejše zdravstvene težave so težave pri dihanju ter s kožo, črevesjem in mišicami.

Kot pravijo Zdravniki brez meja, se številni pritožujejo zaradi depresije, "neobičajni za obupane migrante pa niso niti gladovne stavke, samopoškodovanje in celo poskusi samomora". Poročilo so pripravili po več kot 9.900 zdravniških posvetovanjih v priporih ter na policijskih postajah v Grčiji v zadnjih šestih letih.

Človekoljubna organizacija je poleg slabih razmer, v katerih živijo migranti, kritična tudi do neprimernega odnosa grških oblasti. "Kljub našim ponavljajočim se pozivom za izboljšanje centrov za pridržanje in dostopa do zdravstvene oskrbe za migrante smo videli le malo sprememb, medtem ko se razmere še naprej slabšajo," je dejal vodja misije Zdravnikov brez meja v Grčiji Apostolos Vejzis.

Po državi zaprtih več tisoč migrantov
V Grčiji so lani aretirali okoli 43.000 nezakonitih migrantov, kar je okoli pol manj kot leta 2012. V desetih centrih za pridržanje po državi je trenutno zaprtih okoli 6000 migrantov.

Po pravilih EU-ja ima odgovornost do nezakonitih priseljencev država članica, v katero najprej prispejo, a kot še opozarja organizacija, je to skupna odgovornost vseh. "Druge članice EU-ja in evropske institucije se ne morejo še naprej izmikati svojemu delu odgovornosti," je dejala svetovalka Zdravnikov brez meja za migracije Joana Kocjoni.