Vsaka država v skupni evropski parlament pošlje svoje število predstavnikov, saj mora biti razdelitev sedežev sorazmerna s številom prebivalcev posamezne države. Zaradi učinkovitejšega delovanja pa je prav tako treba določiti zgornje meje števila evropskih poslancev. Tako da je trenutno največje dovoljeno število 99, dosega pa ga le Nemčija.

Razdelitev sedežev po državah sicer določa Pogodba iz Nice, ki mejo vseh poslancev postavlja pri številki 732. A leta 2007, ko sta v Unijo vstopili Bolgarija in Romunija, se je bilo potrebno prilagoditi tudi v parlamentu, zato se je število poslancev povečalo na trenutnih 785.

Kot v mnoga druga področja evropske povezave, usklajena, a še vedno ne sprejeta Lizbonska pogodba prinaša novosti tudi v številčno zasedbo parlamenta. V EP-ju bo lahko sedelo največ 751 poslancev (750 poslancev ter predsednik), iz posamezne države bo lahko prišlo največ 96 in najmanj 6 poslancev. Slovenija bi z novo ureditvijo pridobila eno poslansko mesto, in sicer jih bo po novem imela 8.

A ker Lizbonska pogodba zaradi zavrnitve v nekaterih državah še ni začela veljati, bodo na letošnjih volitvah še vedno veljala določila pogodbe iz Nice, ki predvideva zmanjšanje števila poslancev na 736. V večini držav bodo tako v parlament poslali manjše število svojih predstavnikov, v Sloveniji pa jih bomo spet izvolili 7.

Če bi do naslednjih volitev Lizbonska pogodba že začela veljati, so voditelji držav članic pripravili dodaten načrt za to prehodno obdobje. Število poslancev naj bi se do konca mandata leta 2014 povečalo na 754, a zdaj je vse odvisno od nadaljnje usode pogodbe, podpisane 17. decembra 2007 v Lizboni na Portugalskem.

A. S.

Videopredstavitev je pripravil Evropski parlament.