Vaša ocena: 
Ocena 3,4 od 5 glasov
Ocenite to novico!
Volitev v Evropski parlament se zagotovo namerava udeležiti 31,9 odstotka državljanov, največ glasov pa bi utegnil dobiti Milan Zver, SDS.
Anketiranci so na vprašanje, za katerega nosilca liste - teh je 12 - bi volili, največkrat odgovorili Milan Zver. Nosilec liste SDS-a bi po podatkih Mediane dobil skoraj petino vseh glasov, s 17,4 odstotka mu sledi Zoran Thaler (SD), 12,7 odstotka je dobil Jelko Kacin (LDS), nosilec DeSUS-ove liste Karl Erjavec pa se je na četrto mesto uvrstil s točno odstotkom manj. Za Lojzeta Peterleta, NSi, bi glasovala dobra desetina vprašanih, 8,6 odstotka anketiranih pa bi svoj glas namenilo Ivu Vajglu, nosilcu liste Zares. Preostali kandidati bi dobili precej manj glasov. Treba je dodati, da 8,3 odstotka anketiranih ne ve, komu bi dalo svoj glas.
Slabo poznavanje zdajšnjih poslancev
Poznavanje zdajšnjih kandidatov pa ni ravno najboljše, saj kar 43,5 odstotka vprašanih ne pozna niti enega. S 45,3 odstotka je najbolj prepoznaven Lojze Peterle, drugi najbolj prepoznaven je Jelko Kacin (39,3 odstotka). S komaj 13,6 odstotka je na tretjem mestu Ljudmila Novak. Da je Mihael Brejc evropski poslanec, ve le 11,4 odstotka ljudi, Mojco Drčar Murko kot evropsko poslanko pozna 8,7 odstotka, Auerila Jurija pa šest odstokov. Najmanj ljudi, 4,5 odstotka, ve, da je evropska poslanka tudi Romana Jordan Cizelj.
Skladno z rezultati bi po dva sedeža v Evropskem parlamentu dobili kandidati SDS-a in SD-ja, po enega pa kandidati NSi-ja, LDS-a in DeSUS-a. Le nekoliko drugačni so rezultati na osnovi ocene udeležbe. Dva mandata bi prejel samo SDS, po enega pa SD, NSi, LDS, DeSUS in Zares. V Evropski parlament se stranka uvrsti, ko doseže 14 odstotkov glasov.
Pomembnejši kandidat kot stranka
Za anketirance je pri izbiri, komu dati glas, precej pomembnejši kot stranka kandidat sam. Na podlagi kandidatov bi se odločalo 55,5 odstotka vprašanih, le 30,3 pa na podlagi stranke. Nekaj več kot dvanajst odstotkov vprašanih ni imelo odgovora, dva odstotka pa nista želela odgovoriti.
Udeležba na volitvah v Evropski parlament pa utegne biti boljša kot pred petimi leti, ko je na volišča odšlo le dobrih 28 odstotkov polnoletnih slovenskih državljanov. Zagotovo jih bo na volišča odšlo 31,9 odstotka, verjetno pa 23,6 odstotka. Z "verjetno ne" je odgovorilo 14 odstotkov vprašanih, zagotovo pa na volišča ne bo odšla dobra petina volivcev. Šest odstotkov se jih še ni odločilo.
Agencija Mediana je anketo po naročilu RTV SLO izvedla med 11. in 13. majem, nanjo pa je odgovarjal 601 polnoletni prebivalec Slovenije.
Sabina Zonta
Na nas, državljanih Slovenije, pa leži odločitev, komu bomo namenili to privilegirano službo, v času recesije in vsesplošnega padca blaginje. Za moje pojme si tega ne zasluži nobena kakorkoli politično usmerjena kandidatka/kandidat.
Jaz sem za Tanjo Fajon, dosedanjo poročevalko iz Bruslja, ki vsekakor pozna razmere v EU in je vsaj do sedaj bila politično neopredeljena že po službeni dolžnosti.
Če bi bila volilna udeležba 60%, verjetno ne bi porabili toliko za reklame. Tako je pa težko, ker bodo pri 30% udeležbi imeli evroposlanci težave, ker jim bodo nacionalni parlamenti velikih držav lahko z razlogom očitali, da so bili izvoljeni skoraj nelegitimno. Da nad nacionalni parlament postaviš človeka, ki v Sloveniji dobi 20.000 glasov ali celo manj, je meni namreč smešno. Je pa EU res predraga, ampak od nje tudi precej dobimo, tako da s tem smetiščem bi bil jaz bolj previden.
kako lahk dobiš dvojne rezultate na eno vprašanje?
upam da mi kdo lahko razloži:-)