Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Na agenciji so v zadnjih mesecih namreč prejeli več vprašanj na temo sklepanja pogodb o dobavi zemeljskega plina za oskrbo skupnih kotlovnic in opredelitve vrste tega odjema v povezavi s ceno dobave plina.

"Agencija v okviru svojih zakonskih pristojnosti za odjemna mesta zemeljskega plina ne more določati vrste odjema oziroma ni odgovorna za njihovo razvrstitev med gospodinjska ali negospodinjska odjemna mesta," so ob tem poudarili. Po mnenju agencije bi bilo treba vprašanja s področja oskrbe odjemnih mest v souporabi več etažnih lastnikov večstanovanjskih ali poslovno-stanovanjskih stavb podrobneje urediti v zakonu ali uredbi vlade.

Sorodna novica Upravniki: Etažni lastniki morajo biti prepoznani kot gospodinjski odjemalci energentov

Kot so spomnili, je 23. decembra lani na to temo potekal sestanek, ki so se ga poleg predstavnikov agencije udeležili tudi predstavniki ministrstev za infrastrukturo ter okolje in prostor, Zbornice za poslovanje z nepremičninami, Gospodarsko interesnega združenja distributerjev zemeljskega plina in dobaviteljev plina.

Na sestanku je bilo poudarjeno, da vsi večji odjemalci zemeljskega plina iz omrežja, med katere spadajo tudi skupne kotlovnice večstanovanjskih stavb, po energetskem zakonu ali po zakonu o varstvu potrošnikov niso posebej varovana kategorija, so navedli na agenciji.

Infrastrukturno ministrstvo je 28. decembra na portalu Energetika objavilo pojasnilo, iz katerega izhaja, da se skupna kotlovnica obravnava kot negospodinjski, torej poslovni odjem zemeljskega plina. Stališče ministrstva je bilo narejeno na podlagi urejanja razmerij med dobavitelji zemeljskega plina in upravniki večstanovanjskih stavb v preteklem obdobju.

"Dobavitelji so upravnike večstanovanjskih stavb, ki opravljajo pridobitno dejavnost in so v okviru svojih storitev sklepali pogodbe o dobavi v svojem imenu ali v imenu solastnikov skupnega odjemnega mesta, obravnavali kot poslovnega odjemalca. S tem so imeli upravniki zaradi večjih količin odjema možnost pogajanja z dobaviteljem in praviloma dostop do nižje cene dobave, kot so jo dobavitelji ponujali v javno objavljenih cenikih," so zapisali na agenciji.

Ob tem so pojasnili, da je dobava zemeljskega plina tržna dejavnost, pri kateri cena plina ni regulirana. Dobavitelji tako kupujejo in prodajajo plin skladno z razmerami na trgih. Običajno šele po podpisu pogodbe z odjemalcem zakupijo plin na plinskem vozlišču, kar še posebej velja za večje odjemalce. To je po navedbah agencije tudi ključni razlog, da dobavitelji v pogodbah o dobavi večjim odjemnim mestom, ki se sklepajo na novo, v zdajšnjih razmerah ne morejo ponuditi takšnih cen, kot so določene v cenikih dobave za gospodinjske in male poslovne odjemalce.

"Vsekakor pa ni realno pričakovati, da bi dobavitelj, ki bi ob podpisu pogodbe z večjim odjemalcem moral zakupiti dodatne količine plina, odjemalcu dobavljal ta plin po ceni, nižji od nabavne," so še zapisali.