Avstrijsko finančno ministrstvo je lani izreklo za 47,7 milijonov evrov glob zaradi kršitev zakona o preprečevanju plačilnega in socialnega dampinga. Foto: Reuters
Avstrijsko finančno ministrstvo je lani izreklo za 47,7 milijonov evrov glob zaradi kršitev zakona o preprečevanju plačilnega in socialnega dampinga. Foto: Reuters

Severna soseda je namreč izkoristila možnost uvedbe t. i. sedemletnega prehodnega obdobja, z novim zakonom o preprečevanju plačilnega in socialnega dampinga pa se po besedah podravskih gospodarstvenikov zanje začenja "neprehodno" obdobje.

Zakonske zahteve po enormni administraciji in astronomske kazni za prekrške jih ob poostrenih nadzorih in iskanju malenkostnih napak v izpolnjevanju obrazcev postavljajo v nezavidljiv položaj, zato se je 130 podjetnikov prek slovenske odvetniške pisarne v Celovcu že obrnilo na Evropsko komisijo, kjer bodo skušali dokazati neskladje avstrijskega protidampinškega zakona s pravom Evropske unije.

Zaščita napotenih delavcev ali notranjega trga pred njimi?
Zakon, ki je primarno namenjen plačilni in socialni zaščiti v Avstrijo napotenih delavcev, zaradi česar jih morajo tuja podjetja v času, ko delajo v Avstriji, plačevati po avstrijskih predpisih, je naša severna soseda po mnenju slovenskih podjetnikov izkoristila bolj v korist zaščite lastnega trga kot pa delavcev, ki so vanjo napoteni iz tujine.

Podravski gospodarstveniki, ki v sosednji Avstriji izvajajo storitve, namreč že lep čas bijejo plat zvona, saj so, kot pravijo, postali tarča nadzora avstrijske finančne policije. Kazni, ki jih te pooblaščene osebe lahko izrekajo, pa so ekstremno visoke in lahko gredo tudi v vrtoglave zneske.

Kazni za

posamezen

prekršek

Podjetja z največ

tremi zaposlenimi

Podjetja z več kot

tremi zaposlenimi

Prvi prekršek

od 1.000

do 10.000 EUR

od 2.000

do 20.000 EUR

Vsak nadaljnji

prekršek

od 2.000

do 20.000 EUR

od 4.000 do

50.000 EUR

(vir: Zakon o preprečevanju plačilnega in socialnega dampinga, januar, 2017)

"Zakon je povsem neživljenjski"
Kot poudarjajo podjetniki, pa je ob stalnem nadzoru najhuje, da so prepuščeni na milost in nemilost finančnih policistov na terenu, ki ne delujejo usklajeno. Direktor Marles hiš, Bogdan Božac, kot primer izpostavi: "Mi izplačujemo delavcem plače v skladu z avstrijsko kolektivno pogodbo za lesarstvo, ker delamo lesene hiše in spadamo v lesarsko panogo, so pa v enem primeru od nas zahtevali za določeno število zaposlenih izplačilo plače po gradbeni zakonodaji, pa takšne zahteve prej še nikoli nismo prejeli in sledila je kazen."

Podobno izkušnjo imajo tudi v podjetju Tlakovci Podlesnik: "Nam se je zgodilo, da smo bili pregledani, pa so bili papirji popolnoma napačni, drugi dan pa je bilo z istimi papirji vse v redu," pravi direktor Rok Podlesnik. "Hkrati pa ni nikjer vzorca, po katerem bi se zgledovali. Mi smo tudi poklicali finančno policijo in jih prosili, da sami izpolnijo obrazce, da bomo vedeli, pa so rekli: 'Ne, tega pa mi ne delamo'."

Vabljeni k ogledu prispevka v oddaji Po Sloveniji, ki bo na sporedu v četrtek, 26. 1., ob 16:30 na TV Slovenija 1.

Administrativne ovire tudi za prevoznike
Administrativnim oviram z grožnjo po nesorazmerno visoki sankciji pa so od letos izpostavljeni še vozniki tovornjakov, ki v Avstrijo ali iz nje prevažajo blago: "Mi moramo 24 ur prej javiti, da bomo tovor pripeljali v Avstrijo, za odgovor pa ima avstrijska stran spet 24 ur časa, da nam v bistvu sporoči, ali ta tovor sploh lahko dostavimo. To je za nas katastrofa, saj je zakon vse prej kot življenjski in prilagojen tržnim razmeram," je ogorčen avtoprevoznik Branko Tkalčič, ki se s takšno birokracijo v 25 letih dela še ni srečal.

"Bi razumel, če bi omejili kabotažo, to je prevoz iz enega v drugi kraj v Avstriji, ne pa mednarodnega transporta," pa pravi Boštjan Rojko, ki je s svojim podjetjem skoraj v celoti odvisen od prevozov, vezanih na avstrijski trg: "Tudi prej, ko so bile dovolilnice, si to lahko delal, zdaj pa ti omejujejo normalno poslovanje."

"Najhuje pa je, da nas avstrijska finančna policija že vnaprej obravnava kot potencialne kršilce in namenoma išče napake, ki ji omogočajo sankcioniranje, pa čeprav gre za malenkosti," pa pravi lastnik podjetja, ki proizvaja ograjne sisteme Boris Mastnak. "Zapirajo trg in zaradi tega moramo imeti 10 različnih papirjev in nas pravzaprav šikanirajo."

Dosegli zastraševanje naročnikov
Z nesorazmerno visokimi kaznimi in administrativnimi bremeni pa je zakonodajalec pri tujih ponudnikih storitev dosegel tudi strah vzbujajoč učinek, pa je prepričan strokovni sodelavec na Vrhovnem sodišču RS Rajko Knez s Pravne fakultete Univerze v Mariboru: "Še pomembnejši vidik se mi zdi pa ta, da so ta isti, strah vzbujajoč učinek prenesli na same naročnike v Avstriji, ki so soodgovorni za početje izvajalca. S tem so dosegli tisto, kar ni cilj notranjega trga, in kaže na bistvo, da s tem dajejo prednost domačim ponudnikom storitev."

Tako rigorozne zakonodaje v Evropski uniji ni, še dodaja Knez, ki edino rešitev vidi v tem, da se z zakonom sooči Evropska komisija. Ta je namreč edini ščit, na katerega se je prek slovenske odvetniške družbe iz Celovca že obrnilo 130 slovenskih podjetij: "Tukaj tudi pričakujemo od Republike Slovenije, da bo te postopke politično ustrezno podprla pri Evropski komisiji, tako da se bo Evropska komisija dejansko začela vsebinsko ukvarjati s temi zadevami, če bo to tako, smo pa absolutno prepričani, da bomo uspeli," je optimistična Maria Škof iz odvetniške družbe Grilc-Vouk-Škof. Po mnenju Škofove ima zakon za tarčo tuja storitvena podjetja s ciljem omejevanja vstopa na avstrijski trg, saj je osredotočen na ugotavljanje formalnih prekrškov, ki se kaznovalno seštevajo.

Samo lani so v Avstriji izrekli za 47,7 milijona glob
Na avstrijskem ministrstvu za finance pa pojasnjujejo, da je zakon izključno namenjen zagotavljanju enakega plačila za enako delo na istem območju in da ne gre za diskriminacijo. Trditve pa podkrepili s podatki o ugotovljenih kršitvah in izrečenih globah, ki naj bi dokazovali množično nespoštovanje pravnega reda tujih ponudnikov storitev.

Globe v 2016

Pomanjkljiva plačilna

dokumentacija

1.263

Nezakonita zaposlitev568

Neprijavljena napotitev

delavca

4.264

Skupni znesek izrečenih

glob

47,7 milijona EUR