Dnevni red skupščine Mercatorja so razširili na zahtevo Unicredit banke Slovenije, Pivovarne Laško in NLB-ja.

Tako bodo delničarji naprej glasovali o zmanjšanju števila nadzornikov z 12 na 9, pri čemer bi število predstavnikov kapitala ostalo nespremenjeno (šest), zaposleni, ki so v Mercatorju vedno v zgodovini stali za upravo, pa bi izgubili tri mesta v nadzornem svetu, poroča časnik Dnevnik. V naslednjem koraku bi na predlog banke Unicredit odločali o odpoklicu zdajšnjih nadzornikov in ponovnem imenovanju vseh zdajšnjih petih predstavnikov kapitala, medtem ko bi mesto Matjaža Kovačiča, ki je pred kratkim odstopil, zasedel Boris Galić, predsednik upravnega odbora Allianz Zagreba.

Laško želi Zevnikovo namesto Kovačiča
Pivovarna Laško pa predlaga, da bi namesto Matjaža Kovačiča v nadzorni svet imenovali njeno članico uprave Marjeto Zevnik. Dnevnikovi viri namigujejo, da gre pri Laščanih dejansko za trgovanje z njihovimi glasovi. Pivovarna je namreč v tem trenutku pod hudim pritiskom bank, saj se mora do konca meseca z njimi dogovoriti o podaljšanju okoli 150 milijonov evrov posojil, zato je dojemljiva tudi za različne zahteve bank.

NLB, ki ga vodi Božo Jašovič, je po naših informacijah tudi sam posredoval zahtevo za dopolnitev dnevnega reda. Prek sprememb statuta želi močno omejiti pristojnosti uprave, ki bi morala po novem na nadzorni svet po soglasje za posle, povezane z razpolaganjem z deleži in nepremičninami, katerih vrednost presega pet milijonov evrov. Omejitev pristojnosti uprave in nadzornega sveta zahteva tudi Unicredit, ki želi preprečiti, da bi lahko uprava ob soglasju nadzornega sveta povečala kapital družbe.

Za predčasni odpoklic nadzornega sveta in spremembe statuta je na skupščini potrebna dvotretjinska podpora navzočih delničarjev, kar pomeni, da bo najpozneje na skupščini jasno, ali gre za usklajeno akcijo bankirjev. Pivovarna Laško, NLB in Unicredit imajo skupaj s hrvaškimi pokojninskimi skladi, ki so nakopičili že sedem odstotkov delnic, več kot 50 odstotkov delnic Mercatorja.

Unicredit tlakuje pot Ivici Todoriću za ponoven naskok na Mercator?
Vzrok za Unicreditovo željo po spremembah v nadzornem svetu Mercatorja po pisanju Dnevnika očitno tiči v uspešni obrambi vodstva Mercatorja pred sovražnim prevzemom Agrokorja. Kot trdijo, vse namreč kaže, da Unicredit tlakuje pot Ivici Todoriću za ponoven naskok na naše največje trgovsko podjetje. Več Dnevnikovih virov namiguje tudi, da gre pri predlogu za poseg v nadzorni svet Mercatorja za usklajeno akcijo predsednikov uprav NLB-ja in banke Unicredit. V ozadju naj bi bila želja zamenjati upravo Mercatorja, ki se ni želela pokoriti volji bank in Agrokorju odpreti vrat v Mercator.

Neuradno: Zorko se boji, da Laško izgine s polic Mercatorja
Kaj je srž merjenja mišic? Kdo bo odločal o prodaji Mercatorja? Po pisanju Financ obstaja trenutno več različnih scenarijev.

Prvi je, da predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak odpove skupščino. S tem naj bi si kupil le nekaj časa, saj je Unicredit že pred meseci zahteval tudi sklic izredne skupščine za glasovanje o izvedbi izredne revizije poslovanja. Navsezadnje lastniki lahko izvedbo skupščine zahtevajo tudi po sodni poti, postopek bi trajal od dva do tri mesece. Menimo, da Debeljak, ki vedno zatrjuje, da Mercator vodi pregledno in v korist družbe, takega scenarija ne bi izpeljal.

Drugi scenarij je, da Dušan Zorko pivovarskih družb ne pripelje na glasovanje. Lani pivovarn Laško in Union ter Radenske ni bilo na skupščino Mercatorja - uradno zato, da jih ne bi sumili usklajenega delovanja z bankami. Spomnimo, šestim bankam lastnicam Mercatorja je ATVP vzel glasovalne pravice, ker naj bi pri zasegu delnic trgovca leta 2009 delovale usklajeno. Neuradno pa se Dušan Zorko boji, da bi ga Debeljak, njegov največji poslovni partner, od katerega je obubožana pivovarska skupina življenjsko odvisna, vrgel s polic. Zorko se po naših informacijah tudi slabo znajde v vrtincu političnih zdrah okoli Mercatorja, zato ni neverjetno, da bi se iz morebitnega konfliktnega položaja raje izločil sam.

Kljub temu bi lahko blok lastnikov Mercatorja izglasoval odpoklic nadzornikov. A tudi če Zorkovih družb na skupščino ne bo, lahko Unicredit zbere dovolj podpore za spremembe v nadzornem svetu.

Lastniki Mercatorja se bojijo preverjanja usklajenega delovanja
Po tretjem scenariju Financ banke dobijo glasovalne pravice nazaj. Šest bank lastnic Mercatorja s skupaj dobro četrtino vseh glasov družbe je brez glasovalnih pravic, vse odločitve ATVP-ja izpodbijajo na vrhovnem sodišču. Da bi predsednik uprave NLB-ja Božo Jašovič - ta je decembra odstopil prav zato, ker se je država preveč vmešavala v prodajo Mercatorja - in njegovi kolegi glasovalne pravice dobili pravočasno, še do te skupščine, je malo verjetno. Tudi te bi sicer po naših informacijah najverjetneje podprle zamenjavo nadzornikov.

Lastniki Mercatorja se, tako zatrjujejo vsi, o dodatnih predlogih za skupščino Mercatorja niso pogovarjali ne uradno ne neuradno. Bojijo se namreč vnovičnega posega regulatorja trga oziroma preverjanja usklajenega delovanja.

Se lahko vmeša tudi politika?
Četrta možnost je, da se vmeša še politika. Posamezniki iz prejšnje vlade in lobisti okoli njih, celo obveščevalna družba Sova, so se zadnje mesece vmešavali v vse dogajanje, povezano s prodajo Mercatorja. Del vlade, predvsem Virantova lista, se zavzema za čim večji umik politike iz gospodarstva, vodjem največje vladne stranke SDS ne diši, da se je okoli Mercatorja nagnetlo toliko lobistov. SLS Radovana Žerjava, ki je zdaj gospodarski minister, je bil proti prodaji Mercatorja. Kako bo tokrat? "Politiki pri Mercatorju nimamo nobene vloge. Kar zahteva Unicredit, je popolnoma upravičeno. Kot minister v dogajanje okoli Mercatorja ne morem in ne smem posegati ne uradno ne neformalno," zatrjuje Žerjav.

In zadnji scenarij - lastniki se sprejo, Žiga Debeljak pa slavi. Ker dodatni predlogi za spremembe v nadzornem svetu niso usklajeni, lahko prav zaradi tega tudi propadejo. V tem primeru je Žiga Debeljak varen ob zdajšnji podpori nadzornikov: na njegovi strani so vsi predstavniki zaposlenih, teh je uradno šest, skupaj s predsednikom Šego, in vsaj dva od zdaj petih nadzornikov, ki zastopajo kapital (pred meseci je Matjaž Kovačič, nekdanji vodja NKBM-ja, odstopil).

Žiga Debeljak pa bi lahko kot zmagovalec iz bitke za Mercator, ki se je razplamtela maja 2005, še pod Zoranom Jankovićem, in potem nikoli končala, izšel tudi, če bi odstopil sam in si našel drugo (boljšo) službo, kar menda po kuloarjih namiguje že več mesecev.