Ugodno gibanje davčnih prihodkov je posledica boljših razmer na trgu dela, boljšega poslovanja podjetij in večje porabe. Foto: Pixabay
Ugodno gibanje davčnih prihodkov je posledica boljših razmer na trgu dela, boljšega poslovanja podjetij in večje porabe. Foto: Pixabay

Če primerjamo stopnje rasti BDP-ja v drugem četrtletju z istim obdobjem lanskega leta, lahko vidimo, da je rast bolj umirjena. Eden od dejavnikov je vsekakor en delovni dan manj kot lani.

Romana Korenič, SURS
gospodarska rast
Na gospodarsko rast je še naprej ugodno vplivalo zunanje povpraševanje - izvoz se je okrepil za 9,3 odstotka. Foto: Televizija Slovenija
Inflacija
K letni inflaciji so največ prispevali dražji naftni derivati. Foto: Televizija Slovenija

Rast prihodkov spremlja tudi rast odhodkov, ti so se povečali za 1,5 odstotka, na 5,38 milijarde evrov. A zaradi zasledovanja srednjeročne uravnoteženosti javnih financ rastejo s počasnejšo dinamiko kot prihodki, navajajo na ministrstvu za finance.

Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir prihodkov državnega proračuna, so v prvih sedmih mesecih skupaj dosegli 4,72 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več kot v istem obdobju lani. Nedavčni prihodki so se znižali za 18 odstotkov, na 385,4 milijona evrov.

Prilivi iz dohodnine so znašali približno 703 milijone evrov in so bili za 16,2 odstotka večji kot v prvih sedmih mesecih lani, prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb so se zvišali za 8,5 odstotka, na okoli 515 milijonov evrov, prihodki od DDV-ja pa za 5,8 odstotka, na približno 2,10 milijarde evrov. Ugodno gibanje davčnih prihodkov je posledica boljših razmer na trgu dela, boljšega poslovanja podjetij in večje porabe.

Na odhodkovni strani so se tekoči transferji, ki predstavljajo največjo skupino odhodkov, v sedmih mesecih medletni primerjavi znižali za 0,9 odstotka, na dobre tri milijarde evrov, tekoči odhodki, druga največja skupina odhodkov, pa so se povečali za 1,1 odstotka, na 1,8 milijarde evrov.

Sredstva za plače in prispevke delodajalcev za socialno varnost so se glede na isto lansko obdobje zvišala za 4,8 odstotka, na približno 720 milijonov evrov, kar je predvsem posledica dogovora o ukrepih na področju stroškov dela.

Za plačilo domačih in tujih obresti je državni proračun v prvi polovici leta namenil okoli 649 milijonov evrov, kar je 7,7 odstotka manj kot v istem lanskem obdobju. "To smo dosegli na račun aktivnega upravljanja dolga," poudarjajo na finančnem ministrstvu.

Prejeta sredstva iz proračuna EU-ja so bila z 294,8 milijona evrov za 16,2 odstotka večja kot v prvih sedmih mesecih lani, vplačila v bruseljsko blagajno pa so se povečala za 9,2 odstotka, na 68,1 milijona evrov.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo poleg državnega proračuna sestavljajo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračuni občin, je v prvih sedmih mesecih imela približno 10,34 milijarde evrov prihodkov in 10,17 milijarde evrov odhodkov. To je prineslo okoli 166 milijonov evrov presežka.

Rast gospodarstva poganja izvoz
Slovensko gospodarstvo po zaslugi izvoza še naprej raste, a predvsem zaradi manjše porabe gospodinjstev počasneje kot v začetku leta. Bruto domači proizvod je bil v drugem četrtletju letos v primerjavi z istim obdobjem lani večji za 3,8 odstotka, v prvem polletju pa za 4,2 odstotka.

Rast je bila tako nekoliko manjša kot v prvem četrtletju letos, takrat je v primerjavi z istim obdobjem lani dosegla skoraj 5 odstotkov. Skromnejša je med drugim zaradi manjše rasti porabe gospodinjstev, k rasti pa je tudi tokrat največ prispeval izvoz.

V drugem četrtletju je bilo skupaj zaposlenih 1.013.618 ljudi. Zaposlenost se je glede na isto obdobje lani povečala za tri odstotke. Največ ljudi se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini in strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.

Umar: Slovenski BDP presegel povprečno rast EU-ja
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ugotavlja, da je k umiritvi rasti gospodarske dejavnosti v drugem četrtletju pomembno prispevala nizka rast zasebne porabe, in to kljub ugodnim gibanjem na trgu dela. Na Umarju so sicer poudarili, da je BDP tudi tokrat presegel povprečno rast EU-ja.

Visoka rast zaposlenosti se je nadaljevala tudi v drugem četrtletju, na kar je v razmerah zmanjševanja števila delovno sposobnih in vse večjega pomanjkanja delovne sile ugodno vplival tudi večji priliv tujih delavcev. Njihov prispevek k povečanju delovno aktivnih je bil tudi v drugem četrtletju približno 40-odstoten.

Nadaljevala se je tudi visoka rast naložb v gradnjo, opremo in stroje. Na to v razmerah rastočega povpraševanja in še vedno dobrega gospodarskega razpoloženja spodbudno vplivajo visoka izkoriščenost kapacitet, boljše finančno stanje podjetij in ugodni pogoji financiranja.

.
Avgusta na letni ravni 1,8-odstotna inflacija
Statistični urad je objavil tudi novo oceno rasti za lani. BDP se je povečal za 4,9 odstotka, tako je bil v tekočih cenah 43 milijard evrov. Letna inflacija v avgustu pa je 1,8-odstotna. Na letni ravni so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji avgusta v povprečju zvišale za 1,8 odstotka, na mesečni ravni pa za 0,1 odstotka. K letni inflaciji so največ prispevali dražji naftni derivati, je še sporočil državni statistični urad.

Če primerjamo stopnje rasti BDP-ja v drugem četrtletju z istim obdobjem lanskega leta, lahko vidimo, da je rast bolj umirjena. Eden od dejavnikov je vsekakor en delovni dan manj kot lani.

Romana Korenič, SURS