Gospodarstvo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.2 od 63 glasov Ocenite to novico!
trgovina, hrana
Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay

Dodaj v

Bistvenih razlik med hrano za vzhodni in zahodni trg niso našli

Analiza je stala 6.000 evrov
16. maj 2017 ob 18:57
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Uprava za varno hrano je analizirala 22 izdelkov, ločeno namenjenih za vzhodni in zahodni trg. Pri analizi vrednosti posameznih hranil ni našla bistvenih odstopanj med deklarirano in izmerjeno vrednostjo.


Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je analizo izvedla na podlagi informacij pristojnih organov nekaterih drugih držav članic Evropske unije (Slovaška, Madžarska), iz katerih je bilo mogoče sklepati na različno kakovost proizvodov, namenjenih za zahodne oz. vzhodne države.

V izbranih trgovskih verigah po Sloveniji je v dvojniku odvzela 11 različnih živil z namenom preverjanja razlik v kakovosti živil, proizvedenih za vzhodne oz. zahodne države. Preverjanje se je izvedlo s primerjavo dejanske vsebnosti nekaterih kakovostnih parametrov, izmerjenih v laboratoriju, z deklariranimi vrednostmi.

Analiza v celoti
(Word dokument)

Kako sploh razlikovati
Podlaga za presojo glede namembnih trgov so bili jeziki, v katerih so proizvajalci natisnili deklaracije. Kot proizvode, proizvedene za vzhodni trg, so šteli, če je proizvajalec deklaracijo natisnil pretežno v slovaškem, češkem, madžarskem, romunskem, bolgarskem, hrvaškem, srbskem, slovenskem jeziku oz. jezikih, ki se uporabljajo na vzhodnih trgih. Na različne kakovostne parametre so tako analizirali 22 vzorcev živil iz skupin prigrizki, čokoladni namazi, čokolade, napolitanke, piškoti, bomboni, instantni pripravki za pripravo kakava.

Deklarirana in izmerjena vrednost
Splošna ocena rezultatov kaže, da med izdelki, proizvedenimi za zahodne trge, in izdelki, proizvedenimi za vzhodne trge, ni bistvenih odstopanj med deklarirano vrednostjo in izmerjeno vrednostjo oz. so izmerjene vrednosti posameznih iskanih hranil v okviru dopustnih tolerančnih odstopanj.

Primerjava izmerjenih vrednosti med eno in drugo skupino izdelkov prav tako ne kaže na razliko v proizvodih, proizvedenih za vzhodni oz. zahodni trg. Na podlagi izmerjenih vrednosti so bila dopustna tolerančna odstopanja presežena pri treh izdelkih, in sicer slanem prigrizku, proizvedenem za zahodni trg, v katerem je vsebnost soli v izdelku nižja od deklarirane vrednosti. Enako velja za polnozrnate piškote v izdelku, namenjenem za zahodne trge, kjer je vsebnost prehranskih vlaknin višja od deklarirane, in pri instantnem kakavu, kjer se v izdelku, namenjenem za zahodne trge, glede na izmerjene vrednosti sklepa na nižjo vsebnost kakavovih delov od deklarirane.

"Nobena od ugotovljenih nepravilnosti ne vpliva na varnost živila," so v sporočilu za javnost pojasnili na upravi. Z ugotovitvami so inšpektorji seznanili odgovorne nosilce dejavnosti in jih pozvali k opredelitvi glede ugotovljenih neskladnosti.

Stalo je šest tisočakov
Splošna ugotovitev izvedenega nadzora je tudi, da so slovenski prevodi deklaracij izdelkov, proizvedenih za zahodne trge, velikokrat neusklajeni z različico v tujem jeziku. Odgovorne nosilce dejavnosti so zato pozvali k njihovi uskladitvi. Stroški analize znašajo 6.000 evrov.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
Nekdo88
# 16.05.2017 ob 19:06
Ta raziskava ni čisto tako potekala, kot bi morala...
Mad hitrim pregledom rezultatov merjenj je opaziti, da so za primerjavo vzeli čokolado Milka teže 300g. 300g Milko izdelujejo samo v Avstriji oz. Nemčiji. Če bi pa primerjali med seboj Milko, ki je na prodaj v Avstriji in Nemčiji, ki ima 100g težo, pa nato Milko, ki jo prodajajo naše trgovine, narejeno v Bolgariji posebej za vzhodne trge in ima težo 80g, bi pa opazili občutno razliko. Ne vem, zakaj nam državni organi nonstop vsiljujejo mnenje, da ni nobenih bistvenih razlik med izdelki, narejeni za vzhod in izdelki, narejeni za zahod.
Fritz.si
# 16.05.2017 ob 19:08
Bistvenih razlik ni...če jih ne želiš najti, seveda.
samburin
# 16.05.2017 ob 19:17
Laž in zavajanje je v tej državi vrlina.
vr4b3c
# 16.05.2017 ob 19:17
Deklaracija je že ista, samo kaj, ko okus ni, tega pa raziskava seveda ni ugotavljala.
Victim
# 16.05.2017 ob 19:25
Zakaj se sploh proizvajajo izdelki za vzhodni in zahodni trg posebej, če med njimi naj nebi bilo razlik? Malo nelogično.
larbitron
# 16.05.2017 ob 19:29
Spet en slabo napisan članek, kjer ni jasno kaj so pravzaprav testiral.
Če prav razumem so testiral, ali so izdelki res taki kot piše na embalaži, ne pa razlike med izdelki.
Torej popolnoma brezvezen test, ki ne testira tistega kar nas zanima.
boboman
# 16.05.2017 ob 19:24
daj daj MMC, to smo ze predebatirali en mesec nazaj, in uporabniki se definitivno strinjamo da so, se vec; vemo da so!!!

in ja:"deklarirano vrednostjo in izmerjeno vrednostjo oz. so izmerjene vrednosti posameznih iskanih hranil v okviru dopustnih tolerančnih odstopanj." --> ta izjava drzi --> lahko pa vsak pismen clovek preveri deklaracije zahodnje evropskih trgov in vzhodnje (oz s nasega trzisca), in ugotvi da je pri vec kod 50% izdelkov vsebina izdelka razlicna in je tako tudi deklarirana --> ce govroimo konkretno pa se to jasno tudi okusi.

Zato so ti propagandni clanki nepotrebni - i bralci MMC-ja dobimo obcutek da nas imaste za norca
Moje_mnenje
# 16.05.2017 ob 19:23
V deklaracijo lahko zapišeš kar hočeš. Edina realna analiza bi bila neposredna primerjava vsebnosti surovin izdelkov kupljenih na Balkanu/Sloveniji in v zahodni Evropi. Ker je jasno, kaj bi analize pokazale, nas zavajajo s vsebinami deklaracij. Vsak izmed nas dobro pozna na primer čokolado istega proizvajalca, ki jo dobimo pri nas in nekje v tujini. Pa pralni praški in tako naprej. Ne nas fopat, prosim.
dopisnik
# 16.05.2017 ob 19:30
Bedaki. A se je težko zapeljat do Celovca ali Gorice in tam kupiti vzorčne izdelke in jih potem primerjati s tistimi, ki jih prodajajo pri nas? Ne, to pa ne. Bi bili rezultati politično nekorektni, a ne?
VanDame
# 16.05.2017 ob 19:40
Verjamem, da imajo izdelki približno enake kalorične vrednosti, vendar, kakšne kvalitete so te sestavine, ki jih dajo notri pa je drugo vprašanje. Zakaj se morajo izdelki sploh razlikovati? Kdorkoli je probal Nutello za zahodni in vzhodni trg (ali npr. Milko), ve o čem govorim. Razlika je več kot očitna... ampak zakaj? Naj grejo v tovarne in primerjajo sestavine, me zanima kaj bi potem ugotovili... ta raziskava pa ni vredna niti 1€, kaj šele 6000€. Z vsem spoštovanjem tistim, ki so jo delali.
Andershow8
# 16.05.2017 ob 19:28
Ahahaha. Jaja seveda ni razlike, kje pa. Zato pa ena Nutella iz Varšave ena pa iz Frankfurta al kje pač delajo(francoska tudi obstaja). Okusa povsem drugačna, da o Milkah ipd ne govorim.

Saj pa je jasna zadeva, ne rabi noben organ delat analiz. Ce bi bila ista je ne bi dobavljali iz vzhoda, ne bi bila cena drugacna itd..
brane37
# 16.05.2017 ob 19:25
Kdo temu verjame ??
badžo
# 16.05.2017 ob 19:28
Tole ja malo mimo raziskava, če se mene vpraša. Potrebno bi bilo kupiti robo v štacunah na t.i. Zahodu (dejansko v kaki Nemčiji, Španiji, Nizozemski...) in nato isto robo še v štacunah Vzhoda (Hrvaška, Slovenija, Češka, Poljska...) In potem delati primerjave.
Ramus
# 16.05.2017 ob 20:00
Govorite kar hočete, kinder jajce v Milerju je čisto drugačno kot kinder jace v interšparu. Tako po izgledu, kot po okusu.
el CARTEL
# 16.05.2017 ob 19:50
ne, to sploh ni laž.
potrebno je razumeti, kaj so sploh raziskovali.

Splošna ocena rezultatov kaže, da med izdelki, proizvedenimi za zahodne trge, in izdelki, proizvedenimi za vzhodne trge, ni bistvenih odstopanj med deklarirano vrednostjo in izmerjeno vrednostjo oz. so izmerjene vrednosti posameznih iskanih hranil v okviru dopustnih tolerančnih odstopanj.

torej, oni so pogledali,
če res vsebuje recimo čokolada 80g ogljikovih hidratov, če tako piše na embalaži

niso pa ugotavljali, če so izdelki dveh kakovosti (v smislu boljši izdelki za zahod).
to lahko ugotovi vsakdo, ki kupi recimo nutelo v mullerju ali pa nutelo v naših trgovinah (proizvedeno na poljskem).
Knez Miru
# 16.05.2017 ob 20:03
Preprost test, zavežeš oči pa daš testirancem nutelo, milko, etc. kupljeno pri nas in v Italiji... Sem siguren, da jih več kot 90% reče da je tuje boljše. Smo tudi že sprobali in poljske nutele ne kupujemo več.
Unssen
# 16.05.2017 ob 20:59
Potek te raziskave:

vzhodnoevropska Nutella


zahodnoevropska Nutella


Analiza:
- izdelka izgledata podobno,
- etiketi izgledata podobno,
- tudi barva obojega je rjava, odtenka si nista preveč različna
Naše končno strokovno mnenje je, da bistvenih odstopanj med njima ni. Vsi srečni. Juhej.
slaya
# 16.05.2017 ob 21:38
Preprost test. Pojdite v Műllerja in kupite neke vrste Milko, nato kupite enake vrste Milko še v Mercatorju. In potem poročajte o razliki v okusu. Razlika je očitna. Zdaj lahko verjetno izigravajo in trdijo, da je škodljivo in varno enako. Dejstvo je, da je tista za balkanski trg slabša, ima očitno manj kakovosten cukr, ker že po parih vrsticah čutiš v grlu, ker te dobesedno po malo začne žgat.
Pastafarian
# 16.05.2017 ob 20:22
Še en članek o temu kako so slovenske plače pravzaprav primerljive z nemškimi, pa boste rešili vso gospodarsko krizo, bravo RTV !
G.Bruno
# 16.05.2017 ob 21:03
Samo da je Nutella v redu. Zdaj smo lahko brez skrbi glede zdrave prehrane.
tocco
# 16.05.2017 ob 19:27
Oznacevanje je podobno po celi evropi ker ima evropa za to dolocene uredbe 178/2002
Robiland
# 16.05.2017 ob 21:43
saj sem vedel, vse je uredu, ovce, pasimo se naprej...
Unssen
# 16.05.2017 ob 20:28
Že zadnjič sem v temi o brezposelnosti napisal
nekaj besed o tem, kako nas vseskozi posiljujejo z bleščečimi naslovi

K omenjenemu zapisu lahko nedvomno dodamo tudi tega iz te tematike:
_ _ _

Hrana, ki jo dajemo v usta
+ Bleščeč naslov: Bistvenih razlik glede na hrano, ki jo uživajo zahodnoevropejci, pri nas ni
- Zamolčiš pa, da si preverjal samo deklaracije na izdelkih, da nisi opravil nobenega testa kakovosti sestavin in da ni bila opravljena nobena analiza okusa ("slepi" test živil).
_ _ _

Še enkrat več lahko ugotovim: Bleščeči naslovi, pod njimi pa trohnoba.
slaya
# 16.05.2017 ob 21:40
Lažejo nam in nas zavajajo, ker morajo prodajati zgodbo, da smo se z vstopom in prodajo vsega osamosvojili in osvobodili. Več bomo imeli funkcionarjev v Bruslju, bolj bodo politiki razlagali, kako smo srečni in nam nič ne manjka.
Branko3
# 17.05.2017 ob 06:11
Nekdo 88 je zapisal:
"....Če bi pa primerjali med seboj Milko, ki je na prodaj v Avstriji in Nemčiji, ki ima 100g težo, pa nato Milko, ki jo prodajajo naše trgovine, narejeno v Bolgariji posebej za vzhodne trge in ima težo 80g, bi pa opazili občutno razliko...."

Če se raziskava ni posebej osredotočila na izdelke, za katere naši kupci izrecno opozarjajo, da so slabši, potem je ta raziskava ničvredna. Upam, da naši raziskovalci pri raziskovanju niso gledali stran, ker so se bali, da ne bi res kaj našli.
yanker
# 16.05.2017 ob 21:55
Kakšne neumnosti. Raziskava bi bila relevantna, če bi kupili izdelke v AVstriji ali Italiji in jih primerjali z idzdelki kupljenimi v Sloveniji. Da jim je osnova za razlikovanje med izdelki, namenjenimi za posamezni trg, jezik na embalaži je neumnost. Očitno se nekomu ni dalo potrudit in zapeljat preko meje... TA RAZISKAVA JE STRAN VRŽEN DENAR.
graf314
# 16.05.2017 ob 20:43
Burleska v smislu kako se 'Uprava za varno prehrano" sploh loti raziskave in kako se porablja denar in zavaja potrošnike.

Precej jasno je, da je bil izhodiščni cilj priti do rezultatov, ki ne bodo poudarjali odstopanj, namesto da bi bil cilj poiskati prevarantske poslovne prakse in strogo kaznovanje za primere, ko se različni proizvodi oglašujejo enako (naj bo napisano Nutella Vzhod ali podobno, ne pa da je navzven enak proizvod, vsebina pa bistveno drugačna).

Morda bi se naslednjič raje usmerili v iskanje razlik, namesto v iskanje podobnosti, predvsem pa bi naslednjič morda lahko vzeli v obdelavo 'enake' proivode izdelane v različnih državah.
miket
# 16.05.2017 ob 20:23
Pri tamali Milki je razlika v okusu taka, da jo ugotovi skoraj vsak z zavezanimi očmi.
viisaus
# 17.05.2017 ob 01:09
V tej raziskavi niso raziskovali ali so slovenski izdelki isti kot za zahodne trge ampak so raziskovali ali so vsebnosti sestavin na deklaraciji iste kot v izdelku.TOTALNO ZAVAJANJE.Slovence zanima ali je milka čokolada ista za slovenijo ali avstrijo.IN ker na naši agenciji za varno hrano vedo)kot večina slovencev)da če bi preiskovali to in bi bile razlike,bi se na njih vsul plaz očitkov...tako pa so naredili raziskavo katera je bila narejena izključno za zavajanje potrošnikov:No mene še zanima,koliko podkupnine so uvozniki plačali našim javnim uslužbencem ,da niso naredili prave raziskave......
Mitja80
# 16.05.2017 ob 20:25
kaj ko bi tile raziskovalci izdelke testirali z jezikom?
G.Bruno
# 16.05.2017 ob 21:27
Nikolaj
Sem jedel Milko kupljeno v Švici in nisem šel na stranišče.
Sem jedel Milko kupljeno na Madžarskem; sem že tri dni na stranišču.


Hja, če od Švice do Madžarske ne greš kakat, se nekaj nabere.
pepar
# 16.05.2017 ob 21:08
Prirejajo rezultate in lažejo lastnemu narodu,ter lezejo v tazadnjo lastnikom kapitala.
mali_piscek
# 17.05.2017 ob 06:17
Hja, meni ima čokolada za zahodni trg še vedno boljši okus. In pralni prašek za zahodni trg bolje pere.
radovan3
# 16.05.2017 ob 22:03
Ha, ha, ha
555

Za ljudi ,ki živimo ob meji je ta informacija, da so isti izdelki kupljeni pri nam ali kupljeni na primer v Avstriji drugačni. Slabše kakovosti je to odkrivanje tople vode... mila, pralni praški, mehčalci, ....... je dan pa noč razlika v kvaliteti in mnogokrat tudi v ceni.
Primer novalac mleko za dojenčke kupljen pri nam 400g cca 7e, kupljen v Avstriji 800g 9e.... kvaliteta je tu ista... pralni prašek iste znamke kupljen pri nam je daleč slabše kakovosti kot kupljen v Avstriji. Te teze in ugotovitve že opažam od kar smo se odcepli. In ti naši Ljubljanski inšpektorji odkrivajo toplo vodo, ter nam prodajajo bučke
Valerija
# 16.05.2017 ob 21:24
kdor na vzorcu 22 izdelkov (od tisočerih) pride do zaključkov, bi moral ostati brez službe, ne da mu namenijo medijski prostor.

to smrdi po SMC-ju.
Nikolaj
# 16.05.2017 ob 21:20
Se strinjam z večino komentarjev.
Kupiti se mora izdelek v Italiji ali Švici in ga primerjati z enakim izdelkom kupljenim v Sloveniji ter opraviti kemično analizo sestavin obeh izdelkov.
Zadeva je torej zelo preprosta.
Take analize uprava za varno hrano ni izvedla.
Pa še dodatna ugotovitev: Zgolj analiza, ki jo izvede ena institucija še ne pomeni pravilnosti in objektivnosti preverbe podatkov. Analiza se mora torej poveriti vsaj dvema institucijama.
tim sein
# 16.05.2017 ob 20:15
Saj smo verjeli že zadnjič. Zakaj se trudite?
jgjg
# 17.05.2017 ob 07:48
Nutela, Milka ( do)50% sladkorja, Nesquik kakav (vsi kakavi imajo okoli 70% sladkorja), Nestle ipd. je vse zanič, sam sladkor, palmovo olje, izdelke gredo samo mimo kakava.
Izdelku se ne sme reči čokolada, če vsebuje palmovo olje.
V čokoladi je lahko od maščob samo kakavovo maslo.
Tudi Lindt že goljufa s palmovim oljem.
Ti izdelki so vsi zanič, tudi originalni. Prenehajte to kupovati, pa bodo izdelali bolj kvalitetne izdelke.
Pa tudi Cedevita (99% sladkorja in umetne arome), da ne govorimo o Cedevita in podobnih napitkih z najmanj 10% slakorja na liter pijače.
rdečinavijač
# 16.05.2017 ob 23:12
Koliko so vam plačali za to "ugotovitev"?
su
# 16.05.2017 ob 22:46
Popolnoma nerelevantna raziskava, glede na to,da gre predvsem
za utemeljene sume, da so v izdelkih za vzhodne trge uporabljene
manj kvalitetne osnovne sestavine oziroma je razmerje med
osnovnimi sestavinami v prid cenenih sestavin ter da gre za
senzorično manjvredne izdelke.

Izvedena raziskava ne razišče nobenega od osnovnih vprašanj.
pingo69
# 16.05.2017 ob 21:57
Ma ne si sami lagat seveda je razlika, še moj maček ve kateri Felix je boljši. A je iz Mullerja ali Mimovrste, ki je iz vzhoda!
kotzi
# 16.05.2017 ob 21:44
vsi pravte da so milke slabe..pa naso jejte..Gorenjko..mislm..vsi neki bljak cez milke..GORENJKA CAKA
kotzi
# 16.05.2017 ob 21:43
Torej v Cerarjevi dezeli jemo drugorazredne izdelke..zanimivo..kr na viki kremo..ta je tut maledonska
izo
# 16.05.2017 ob 20:58
jao, dragi moji..

pejte vi lepo v avstrijsko/nemško/taljansko, pa eno romunsko/slovensko štacuno pa prinesite oz vsake glaž nutele al pa tablico milke, pa mi potem svirajte kako je vse glih. ne mi nabijat o nalepkah in jezikih, ki jih štancajo gor, mone.
bb33
# 16.05.2017 ob 20:51
Če je govora o enakem izdelku enakega proizvajalca, razlik sploh ne bi smelo biti, zakaj na namški trg, ki je krepko večji od slovenskega pridejo bolj kakovostni izdelki ? Ista embalaža, isti proizvajalec ? To da ni bistvenih odstopanj je lepo v celofan zavita ugotovitev, ki pa ni povedala nič konkretnega....
bb33
# 16.05.2017 ob 20:37
"bistvenih razlik" ..... razlik sploh ne bi smelo biti ! Če vzamem za primer vsem znano čokolado, ni bistvena razlika, če je v enem izdelku več cukra v drugem pa kakava. V okusu pa je BISTVENA razlika. Razlik ne bi smelo biti !
tocco
# 16.05.2017 ob 19:27
Govorim za oznacevanje ne kvaliteto
Unssen
# 17.05.2017 ob 08:08
@Canis.Lupus; 17.05.2017 ob 07:51

Facinantno je tudi tiščanje v pesek da ni razike.


Se strinjam. Meni je prav fascinantno, koliko ljudi še vedno nasede prozornim pojasnilom multinacionalk in njihovih lakajev (t. i. "neodvisnih" institucij za varstvo potrošnikov).

Multinacionalka ima samo en cilj in en cilj only. Dobiček. Iz tega motiva se nato izpeljejo vsi logični zaključki, ki jih mora vsak objektiven človek zase sprejeti.

1. Že to, da pri večini proizvajalcev najrazličnejših izdelkov obstajajo ločeni izdelki za zahodnoevropski in vzhodnoevropski trg, vzbudi pozornost.
2. To, da se nihče resno ne ukvarja s pomembnimi razlikami za potrošnike (kakovost sestavin, okus ipd.), temveč da se neke institucije površinsko ukvarjajo s primerjavami, vzbudi vse alarme.
3. Ko pa izveš, da razlike so, a kao v nekih tolerančnih mejah, pri čemer velikost teh toleranc ni pojasnjena, je pa vsakemu analfabetu jasno, da o pomembnih razlikah pač ne smejo govoriti – tožbe multinacionalk so pač neizmerno nevarnejša grožnja, raje potrošnikom malce prikrivaš in zanje zaviješ dejstva v ovojni papir, pa ni nobenih težav.
ps11
# 17.05.2017 ob 08:05
A se oni zavedajo, da dobesedno noben ne bo verjel temu zavajanju. Sest tisoc v prazno.
Canis.Lupus
# 17.05.2017 ob 07:51
Majora

# 16.05.2017 ob 19:50
Prijavi neprimerno vsebino
Nekdo88 je napisal(-a)
Če bi pa primerjali med seboj Milko, ki je na prodaj v Avstriji in Nemčiji, ki ima 100g težo, pa nato Milko, ki jo prodajajo naše trgovine, narejeno v Bolgariji posebej za vzhodne trge in ima težo 80g, bi pa opazili občutno razliko.

Placebo efekt je fascinanten, bo kar držalo.


Facinantno je tudi tiščanje v pesek da ni razike. Firme same priznavajo, da delajo Več ravni izdelkov, ker se "prilagajajo lokalnemu okusu" in "kupni moči". Vprašanje je samo kaj v praksi točno prilagajajo in ravno ttega ta raziskava ni preverjala. Za nutello vem, da je v poljski samo cuker in je brez vsakega okusa. Itak da je vsaka nutella strup, samo ko jo jem mnaj bo dobra, Živim ob ITA meji in tle jac s poljske ne kupuje nihče in se raje zapelješ čez mejo ali v Muller.

Iz prve roke tudi vem (trgovski potniik) da Ferrero ob meji ne dosega dobri rezultatov, ker Primorci pač nismo teleta in gremo kupit Ferero izdelke čez mejo :) Sicer alhko testiraš sam, pa boš videl placebo.
Kazalo