Gospodarstvo
trgovina
Trgovci navajajo, da bi širitev obsega nedovoljenih ravnanj pomenila nove obveznosti za podjetja, prav tako kot dodatne obvezne sestavine prodajne pogodbe oz. njena pisna oblika. To naj bi povzročilo dodatne stroške zaradi izobraževanj, novih pogajanj z dobavitelji, pa tudi stroške za vzpostavitev dolžnega nadzora. Foto: Pixabay
61.f člen navaja 23 nedovoljenih ravnanj trgovcev:
 1. Povračilo za storitve, ki niso bile opravljene, ali za storitve, ki so bile opravljene, vendar niso bile pisno vnaprej dogovorjene med strankama.

2. Povračilo za uvrstitev, ohranitev ali širjenje asortimana oziroma izdelkov.

3. Povračilo za postavitev izdelkov na police na prodajnih mestih, razen še se stranki pisno dogovorita o izpostavitvi blaga na posebej izpostavljenih prodajnih površinah.

4. Zaračunavanje promocije blaga, razen če se stranki pisno dogovorita o promocijskih storitvah, ki bodo opravljene in je to mogoče dokazati.

5. Povračilo stroškov za sklenitev pogodbe.

6. Prispevek za širitev prodajne mreže trgovine, izboljšanje ali preureditve obstoječih prodajnih mest, širitev skladiščnih zmogljivosti, širitev distribucijskega omrežja in podobnih aktivnosti.

7. Vračilo dostavljenih, a neprodanih izdelkov in tudi izdelkov, ki jim je potekel rok uporabnosti, ali zaračunavanje nadomestil, povezanih z navedenim neprodanim blagom, razen za izdelke, ki so bili dostavljeni prvič, ali kadar gre za blago, ki ni hitro pokvarljivo in katerega rok uporabe je še najmanj ena tretjina od dostave do zapadlosti, če je vračilo tovrstnih izdelkov opredeljeno v pogodbi.

8. Plačilo blaga, ki ni bilo prodano v času trajanja akcije, po nabavnih akcijskih cenah.9. Redno ali nesorazmerno zaračunavanje popusta za plačilo računov pred rokom zapadlosti.

10. Zaračunavanje nadomestila za zmanjšanje prometa, prodaje ali marže zaradi zmanjšane prodaje določenega blaga.

11. Nespoštovanje plačilnih rokov iz tega zakona.

12. Neprevzemanje dogovorjenih količin izdelkov skladno z dogovorjeno dinamiko odkupa, če ta odstopa od dogovora za več kot 25 odstotkov.

13. Pogojevanje sklenitve pogodbe oziroma poslovnega sodelovanja s protidobavo po nekonkurenčnih pogojih.

14. Zahteva po ekskluzivnosti prodaje posameznega blaga, razen za blago, ki je proizvedeno za prodajo pod trgovinsko blagovno znamko ali na zahtevo stranke in po strankinih specifikacijah.

15. Pogojevanje sklenitve ali podaljšanja pogodbe ali prevzema izdelkov z zahtevo po proizvodnji in dobavi izdelkov za trgovinsko blagovno znamko, ki se štejejo za zamenljive z blagovnimi znamkami proizvajalca.

16. Zahteva pogodbene stranke, da druga pogodbena stranka ne prodaja izdelkov tretjim strankam po nižjih cenah od tistih, ki jih plača sama.

17. Prekinitev naročil posameznega blaga ali bistveno zmanjšanje naročila brez predhodnega pisnega obvestila v roku, določenem v pogodbi, pri čemer rok ne sme biti določen neprimerno.

18. Diskriminatorno ali nesorazmerno zaračunavanje nadomestila za razkladanje dobavljenega blaga.

19. Prenos poslovnega tveganja na stranko, ki dobavlja, in zaračunavanje povračil za kalo, razlitje, poškodbe, inventarni manko ali krajo po prevzemu izdelkov.

20. Prenos poslovnega tveganja na stranko po dobavi za naložene globe ali druge kazni, razen če je globa ali druga naložena kazen zaradi pomanjkljivosti blaga, za katero je odgovoren dobavitelj.

21. Določanje nesorazmernih ali nepoštenih pogodbenih kazni.

22. Prepoved odstopa terjatev.

23. Neizpolnjevanje obveznosti glede pisne oblike pogodbe, sklenitve pogodbe pred dobavo blaga in obveznih sestavin pogodbe iz 61.g člena tega zakona.

Dodaj v

Boj trgovcev proti razširjenemu naboru nedovoljenih ravnanj v verigi s hrano

Zahteva za oceno ustavnosti novele zakona o kmetijstvu
5. december 2018 ob 09:22
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Trgovci želijo preprečiti uveljavitev novele zakona o kmetijstvu, ki je predvidena z novim letom, in zahtevajo oceno ustavnosti tega dela zakona, dali pa so tudi predlog za začasno zadržanje izvajanja teh določb.

Predlog za začasno zadržanje izvajanja nekaterih določb novele zakona o kmetijstvu so skupaj z zahtevo za oceno ustavnosti vložili Mercator in drugi trgovci.

Za trgovce so sporni 61.f člen, ki navaja 23 nedovoljenih ravnanj, 61.g člen se nanaša na pisnost pogodb v verigi, 61.h člen na dolžno nadzorstvo, 177.a člen predpisuje višino globe za prekršek, medtem ko četrti odstavek 14. člena dopušča možnost, da se do izteka veljavnosti pogodb, a najdlje do konca 2019, ne uporabljajo določbe 61.g člena zakona.

Na ustavnem sodišču so pojasnili, da so sicer septembra že zavrnili Mercatorjevo zahtevo za oceno ustavnosti o istih zakonskih določbah, o tej drugi zahtevi za oceno ustavnosti in predlogu za zadržanje še niso odločali. Pobuda je bila namreč na ustavno sodišče vložena 12. novembra.

Trgovci navajajo, da bi izvajanje izpodbijanih določb s 1. januarjem 2019 prineslo težko popravljive škodljive posledice. Širitev obsega nedovoljenih ravnanj naj bi pomenila nove obveznosti za podjetja, prav tako kot dodatne obvezne sestavine prodajne pogodbe oz. njena pisna oblika. To naj bi povzročilo dodatne stroške zaradi izobraževanj, novih pogajanj z dobavitelji, pa tudi stroške za vzpostavitev dolžnega nadzora.

Izpodbijana ureditev naj bi zaradi nedoločnosti pomenila tudi visoko tveganje, da ravnanje pobudnikov ne bo skladno z zakonom. To pomeni dolgotrajne in številne postopke, pri katerih je treba upoštevati visoke globe oz. pomeni tudi postopek pred sodišči za ničnost pogodbenih določb in spremembo dobaviteljev, s čimer bi se trgovci odpovedali prihodkom, ki bi jih dosegli pri poslovanju z manjšimi slovenskimi dobavitelji. To bi prizadelo tudi dobavitelje, saj bi trgovci nehali kupovati izdelke od domačih proizvajalcev, zaradi zmanjšanja ponudbe pa še potrošnike.

Kot še navajajo pobudniki ocene ustavnosti, imajo dobavitelji določeno raven zaščite že po veljavni ureditvi, ki ji sicer ne nasprotujejo, in da gre za dodatno zaščito, ki pa je po njihovem ustavno sporna. Ta dodatna zaščita po mnenju pobudnikov ne pretehta škodljivih posledic, ki naj bi nastale, če izvajanje ne bo začasno zadržano.

Vlada: Posledice zadržanja bodo škodljive
Do pobude za zadržanje izvajanja izpodbijanih določb se je opredelila vlada. Če bi prišlo do zadržanja, bi po mnenju vlade nastale škodljive posledice za preostale deležnike v verigi preskrbe s hrano, saj slednji pričakujejo, da se bodo vse izpodbijane določbe začele uporabljati 1. januarja 2019.

Ker je do začetka uporabe izpodbijanih določb en mesec, se je večina deležnikov v verigi preskrbe s hrano po pojasnilih vlade že prilagodila spremenjeni ureditvi, nekateri so v sklepni fazi prilagajanja. Veliko deležnikov je že sklenilo pisne pogodbe, ki vsebujejo vse obvezne sestavine, ki jih navaja 61.g člen, vzpostavili pa so tudi sistem dolžnega nadzorstva, kar jim nalaga 61.h člen.

Če bi bilo izvajanje izpodbijanih določb zadržano v tem trenutku, bi to po presoji vlade povzročilo veliko zmedo v pogodbenih odnosih, tudi ponovno spreminjanje (prilagajanje) pogodb, lahko pa tudi neenak položaj strank.

S tem pa so povezani tudi stroški (stroški priprave pogodb, svetovanje, kadrovske okrepitve, organizacija dela), ki bi jih imeli deležniki, ki so se že prilagodili spremenjeni ureditvi. Tudi prehodno obdobje, novela je namreč začela veljati aprila, izpodbijani členi pa začnejo veljati z novim letom, je bilo po mnenju vlade dovolj dolgo, da so se deležniki v verigi preskrbe s hrano lahko pripravili na spremenjeno ureditev.

Po mnenju vlade podpisniki ustavne pobude ne dosegajo polovice tržnega deleža v trgovini na drobno v Sloveniji, večina podpisnikov ustavne pobude ustvari le manjši del svojih prihodkov s poslovanjem s prehrambnimi proizvodi.

"Škodljive posledice, ki bi po navedbah predlagatelja pobude domnevno nastale, če bi se sporne določbe izvrševale, po oceni vlade ne bi pretehtale nad škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se te določbe ne bi izvrševale. Vlada ocenjuje, da bi bile zato posledice začasnega zadržanja hujše, kot če bi se izpodbijane določbe izvrševale," navaja vlada in poudarja, da je temeljni namen novele zakona zaščita šibkejše stranke v pogodbenem odnosu.

Opozorila tudi v DZ-ju
Da predlog za začasno zadržanje ni utemeljen in da bi bila škoda večja, če se izpodbijane določbe ne bi izvajale, meni tudi parlamentarna zakonodajnopravna služba. Ta v mnenju, ki ga je nedavno sprejel odbor DZ-ja za kmetijstvo kot matično delovno telo, med drugim poudarja, da izpodbijana ureditev nedovoljenih ravnanj pomeni le nadgradnjo od leta 2014 uveljavljene ureditve, za katero pa predlagatelji v predlogu za začasno zadržanje navajajo, da ji ne nasprotujejo.

G. C.
Prijavi napako
Komentarji
tore
# 05.12.2018 ob 11:23
A kdo razume zakaj se v članku sploh gre???

Beri desno - nedovoljene prakse trgovcev. Saj je jasno. Trgovci dobaviteljem zaračunavajo vse živo, zdej naj bi se to izsiljevanje nehalo. In seveda trgovci so proti.
Perica
# 05.12.2018 ob 09:34
A kdo razume zakaj se v članku sploh gre???
Robiland
# 05.12.2018 ob 15:28
Trgovci so nenasitni!! Stiskajo dobavitelje do skrajnosti in nabijajo neverjetne marze.
Vem za bio kmeta, ki jim proda bio izdelke, maloprodajna cena je skoraj petkratnik tega, kar dobi on na kilo!! Pa sto pogojev postavijo trgovci, ce zelis da te uvrstijo v asortiman.
el CARTEL
# 05.12.2018 ob 14:50
Trgovci navajajo, da bi izvajanje izpodbijanih določb s 1. januarjem 2019 prineslo težko popravljive škodljive posledice.

goljufivi trgovci bi radi goljufali še naprej
kingeston
# 05.12.2018 ob 10:41
sama pravila na pravila, cilj pa je otežitev igre ter onemogočanje konkurence. 'oni' temu seveda pravijo skrb za potrošnike, ampak resnica je ravno obratna.

skratka 'več države' je slabo za ljudi. in ravno to se znova gremo po letu 1991, ko smo se odločili da temu ne bo več tako...
IndyBob
# 05.12.2018 ob 09:57
@Perica
Da ti poenostavim. Drzava je se bolj zakomplicirala in regulirala poslovanje trgovcev. Zaradi tega bodo imeli trgovci vec stroskov s poslovanjem, ti pa visje cene v trgovinah.

Poleg tega bo se bolj otezen vstop novim igralcem v trgovske posle. Z manjso konkurenco pa bos imel zopet visje cene v trgovinah.
el CARTEL
# 05.12.2018 ob 14:58
Da ti poenostavim. Drzava je se bolj zakomplicirala in regulirala poslovanje trgovcev. Zaradi tega bodo imeli trgovci vec stroskov s poslovanjem, ti pa visje cene v trgovinah.

težko poenostaviš, če pa sam ne rezumeš.

torej, ja, goljufive prakse trgovcev se bodo spremenile v negoljufive, kar je dobro za potrošnike.

imate na desni 23 pravil, kaj od teh pravil ni LOGIČNO samo po sebi?
to da ti trgovec zaračuna promocijo blaga (in to imenuje promocija?), to da očitno sedaj lahko nategujejo dobavitelje kar brez pogodb, ali pa mogoče to da dobijo denar da dajejo določene izdelke na police

mogoče kaka od teh 23 točk ni najboljša, ampak večinoma so ok, bodo trgovci pač manj prenehali z nepoštenimi praksami, če jih izvajajo
oleander_in_pes
# 05.12.2018 ob 13:52
Pa prepovedat dobaviteljem opravljanje kmetijske dejavnosti.

A se vam je čisto skisalo?

Jaz kupujem praktično vsa živila - razen limon in pomaranč - pri dobaviteljih, ki so obenem kmetje. Na seznamu jih imam vsaj ducat, vsak pridela in dobavi kaj drugega.
Kupujem pa tudi v prodajalnici kmetijske šole, kjer prodajajo živila direktno od pridelovalcev.
Kvaliteta o kakršni supermarket lahko zgolj sanjajo, cene pa zelo sprejemljive.
x1ijn
# 05.12.2018 ob 13:22
Da bi bil dobavitelj Mercatorja in bi z njimi posloval brez pisne pogodbe, mi na kraj pameti ne pride. Dobavitelje nategujejo na vse možne načine, in bi radi še brez pogodbe. Ja itak.
runcajz
# 05.12.2018 ob 17:15
Za trgovce so sporni 61.f člen, ki navaja 23 nedovoljenih ravnanj, 61.g člen se nanaša na pisnost pogodb v verigi, 61.h člen na dolžno nadzorstvo, 177.a člen predpisuje višino globe za prekršek, medtem ko četrti odstavek 14. člena dopušča možnost, da se do izteka veljavnosti pogodb, a najdlje do konca 2019, ne uporabljajo določbe 61.g člena zakona.

In kaj naj bi bilo spornega v tem 61 členu, če prepoveduje 23 nedovoljenih ravnanj, pa globe za kršitve itd.

Se bodo pač morali trgovci prilagoditi temu kar se sme in kaj ne sme! Tak halo le zato, ker se zavedajo, da nekatere prakse ne bodo več dovoljene ! Gospodje so imeli čas od aprila naprej !

Kingstone, če si ti 1991 glasoval za nered in samovoljo, je to tvoj problem, Več države pa mora biti tam kjer je preveč arogance in predrznosti posameznih kršiteljev poštenih poslovnih običajev !
Mommy_Kitty
# 06.12.2018 ob 00:41
Če so trgovci tako zelo proti temu da se preneha uporabljati sporne postopke potem vemo da se jim gre samo za čimvečji zaslužek, fučka pa se jim za dobavitelje in nas končne kupce. Oz če povem tako po domače, ker bodo morali sedaj imeti pisne pogodbe, ki so jasno razvidne za dobavitelje in jih tudi plačevati do navedenih rokov bomo sedaj mi imeli izdelke na policah dražje, obenem nam bodo pa še zaračunali trženje izdelkov nekega kmeta zato ker pač po novi zakonodaji dobaviteljem pač ne bodo smeli računati trženja.
lisicka10
# 05.12.2018 ob 17:19
Če so se trgovci pritožili potem je zagotovo omenjana sprememba zanje slaba...za kupce in končne cene jim jasno da ni kaj prida mar.
GORILA
# 05.12.2018 ob 11:30
skratka 'več države' je slabo za ljudi. in ravno to se znova gremo po letu 1991, ko smo se odločili da temu ne bo več tako...

...kdaj in kje ste se to odločili????
oleander_in_pes
# 05.12.2018 ob 13:46
Trgovci želijo preprečiti začetek veljave, ki je po zakonu o kmetijstvu predviden z novim letom, in zahtevajo oceno ustavnosti tega dela zakona,

Ja kakšno skrpucalo pa je to?
x1ijn
# 05.12.2018 ob 13:23
Manjka še to, da uredijo odnose med dobavitelji in proizvajalci (oz. kmeti). Pa prepovedat dobaviteljem opravljanje kmetijske dejavnosti.
joestar
# 05.12.2018 ob 13:20
GORILA
Nihče se ni "to odločil", samo zgodovina in dejstva so to pokazali.
inri
# 05.12.2018 ob 11:08
@perica
Saj tale G.C. tudi ne.
kingeston
# 06.12.2018 ob 12:42
Več države pa mora biti tam kjer je preveč arogance in predrznosti posameznih kršiteljev poštenih poslovnih običajev

nikjer ni dobro več države. največ države je v totalitarnih režimih, tudi našem bivšem, in takšne zadeve se vedno končajo v najslabšem možnem scenariju.

pozitivne prakse se uvajajo s konkurenco, ne pa še strožjimi zapovedmi, ki konkurenco v resnici slabi in jo uničuje ter je tako še vse slabše.
že sedanjih pravil se nismo sposobni držati zaradi nefunkcioniranja pravne države (sodišča), zdaj pa pričakujete da bo še več pravil kaj spremenilo?

neumneži da vam ni para. sami jugonostalgiki, ki ne dojamete kam vodi restrikcija
offgrid
# 06.12.2018 ob 09:14
Zakaj mislite, da ni vec majhnih trgovin, ce pa te so, pa imajo 20% visje cene?
Ker si veliki upajo vse.

V drugih drzavah tega ni. Majhni trgovci zivijo, grosisti jih ne izsiljujejo....

Izbira artiklov je bistveno vecja od tek 4 trgovskih verig, ki nase vlecejo v shoping centrih se ostale vedno iste in znane ponudnike.

Zato pa folk siba v tujino, ce zeli kj drugacnega.
Itak pa nas imajo za balkanski trg, s prilagojeno “kvaliteto”, o cemer je tudi ze bilo veliko govora, a zelo malo sprememb. Se vedno nam prodajajo dzubre za zlato.
offgrid
# 06.12.2018 ob 09:06
Teh 23 nedovoljenih poslovnih praks ne bi bilo, ce jih na veliko ne bi zacel uvajat Merkator. Zakaj je za te nedovoljene prakse kriv ravno Merkator in njegov bivsi direktor... ker je dolocen trenutek obvladoval mislim da vec kot 75% delez trga. Verjetno sam delez trga ni vzrok taksnega poslovanja... ga bo treba iskati se v cem drugem, a to prepuscam vsakemu posamezniku... a nje.
Posledica tega je bila, da je na trg gospod 10% povabil Spar, in se naucil uzancev “balkanskega poslovanja”. Regulator trga je po letu dni prenehal s pritiskom na “balkanski” Merkator...in igra izsiljevanja dobaviteljev se je nadaljevala.

Zakaj mislite, da so nastete ravno te nedovoljene prakse?
Ker se je zbralo 20 mislecev in so “brainstormali” kj vse lahko gre narobe?
Ali so to zgolj nastete stvari s katerimi trgovci “je**o” dobavitelje in kmete?

Grob kmeta je pohlepen trgovec. Grob delavcev zaposlenih v trgovsi dejavnosti tudi.
Pohlep pohlep pohlep.

Manj marmorja in trgovskih centrov.
NLB je bil tud najvecji potrosnik marmorja v vsakem selu, kjer si je izvolil uto postavit, zdej pa jih v grobove spreminja. Isto bo s temi “pi***ni”.

Misli globalno, kupuj lokalno, a bi doda se.... ce si upas?
Si res?
stotrideset
# 05.12.2018 ob 20:14
nimam niti najmanjšega pojma, kaj je-ni-bi-bi..... skratka zelo nerazumljivo in nedojemljivo. Drugače povedano idiotsko skropucalo, ki je namenjeno samemu sebi - in pika!
tyhobrahe
# 05.12.2018 ob 11:19
Zakon je vedno dober, ko je dober.
Kazalo