Borzni komentar
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.3 od 16 glasov Ocenite to novico!
Newyorški delniški indeks Dow Jones je zadnji teden pridobil 1,7 odstotka. Vlagatelji so na eni strani optimistični, da bo predsednik Donald Trump v nekaj tednih napovedal znatne davčne ugodnosti, na drugi strani pa je tudi opaziti nekaj strahu pred Trumpovo protekcionistično politiko. Borzni druščini se bo kmalu pridružilo še podjetje Snap, znano zaradi Snapchata. Ameriški mediji so poročali, da bo vrednost delnice v javni ponudbi (IPO) med 14 in 16 dolarji, s čimer bo celotna vrednost IPO-ja med 19,5 in 22,2 milijarde dolarjev, kar je manj od 25 milijard, s katerimi je trg špekuliral prej. Foto: Reuters
Sedež Univelerja
Ameriški Heinz Kraft je nizozemsko-angleškemu prehrambenemu podjetju Unilever poslal ponudbo za prevzem, vredno 143 milijard dolarjev, ki pa jo je Unilever zavrnil, češ da je prenizka. Unileverjeve delnice so se v petek podražile za 18 odstotkov.
Cena nafte brent se je zadnji teden znižala za okrog dolar oziroma za 1,7 odstotka, čeprav se države Opeca in Rusija precej držijo dogovora, da bodo v prvi polovici letošnjega leta proizvodnjo oklestili za skoraj 1,8 milijona sodov dnevno. Reuters je poročal, da bi utegnil Opec od julija uvesti še višje znižanje proizvodnih kvot, če se naftne rezerve ne bi znižale na želeno raven. Foto: Reuters
Credit Suisse
Švicarska banka Credit Suisse je imela lani 2,44 milijarde frankov (2,3 milijarde evrov) izgube, kar pomeni, da je že drugo leto zapored poslovala z rdečimi številkami. Leta 2015 je bila izguba celo še višja. Banka je lani število zaposlenih zmanjšala za 7.250, nova odpuščanja (službo naj bi izgubilo 5.500 ljudi) pa sledijo tudi letos. Kljub vsemu bodo delničarji tudi letos dobili nespremenjeno dividendo, to je 0,70 franka na delnico. Foto: Reuters

Dodaj v

Buffettov holding z naložbami letos zaslužil že dobro milijardo

Tedenski pregled dogajanja na finančnih trgih
19. februar 2017 ob 06:23
Ljubljana - MMC RTV SLO

Institucionalni vlagatelji so vedno bolj optimistični in se bolj kot Trumpa bojijo presenečenj na volitvah po Evropi, kaže anketa med 200 upravljavci premoženja po vsem svetu.

V anketi, ki jo je opravila banka Bank of America Merrill Lynch, skoraj četrtina optimistično gleda na svetovno gospodarstvo in pričakuje nadpovprečno rast BDP-ja ter višjo inflacijo. Še pred enim letom je samo en odstotek vprašanih menil tako. Za tretjino vlagateljev glavno tveganje v prihodnjih mesecih predstavljajo volitve v pomembnih evropskih državah (Francija, Nizozemska, Nemčija), manj pa je takšnih, ki se bojijo trgovinskih vojn in protekcionističnih ukrepov ter zloma obvezniškega trga. 28 odstotkov upravljalcev premoženja, ki upravljajo 632 milijard dolarjev, meni, da je vrednost dolarja previsoka, kar je največji delež po septembru 2006.

Vezana vloga prinese le še za kavo ali dve
Da so gospodarske razmere ugodne, se odraža tudi na delniških trgih. Predvsem New York se kar noče nasititi novih rekordov, tako da je Dow Jones zadnji teden segel že nad 20.600 točk. Morda ključen dejavnik, da se osemletno bikovsko gibanje na borzah noče izpeti, so izjemno nizke obrestne mere, ki pri podjetjih spodbujajo vlaganja, varčevalce pa silijo v tvegane naložbe, kot so delnice. Primer iz Nemčije, ko je komitentka banke mizerne obresti, ki so se nabrale za vezano vlogo 100 tisoč evrov (0,01 odstotka, kar pomeni 10 evrov obresti oziroma po plačilu davka vsega 7,36 evra), označila kot svinjarijo, je dovolj zgovoren ...

Dow Jones (ZDA)

20.624 točk

Nasdaq (ZDA)

5.838
DAX30 (Frankfurt)11.666
Nikkei (Tokio)19.234
SBITOP

762

10-letne am. obvezn.donos: 2,42
EUR/USD

1,0613

EUR/CHF

1,064

bitcoin

1.058 USD

nafta brent55,72 USD
zlato

1.235 USD

euribor (6-mesečni)-0,239 %


Fed naj bi marca zvišal obresti

Potem ko je guvernerka ameriške centralne banke Janet Yellen sredi tedna povedala, da je ameriško gospodarstvo bolje kot evropsko okrevalo po finančni krizi, in namignila, da utegne Fed že na marčevski seji zvišati obrestno mero, so se ne le v ZDA, ampak tudi v preostalih finančnih središčih, podražile predvsem delnice finančnih podjetij. Pomagali so tudi spodbudni makroekonomski podatki, kot je januarska 5,6-odstotna rast ameriške prodaje na drobno na letni ravni. Svetovni indeks FTSE All-World, ki vključuje delnice 7.000 podjetij iz 47 držav (več kot 50-odstotno utež imajo ZDA), je prvič po maju 2015 spet postavil rekordno vrednost.

Zakaj v Nemčiji ni rekordov?
Novih rekordov pa ne dočakajo v Frankfurtu, če seveda opazujemo osrednji indeks DAX30. Ta je pri okrog 11.750 točkah še vedno več kot 600 točk oddaljen od zgodovinskega vrha (12.374 točk). "Preveč avtomobilov, premalo tehnologije," je za časopis Frankfurter Allgemeiner "problem" pojasnil eden od analitikov Commerzbanke in dodal: "Z delnicami avtomobilskih podjetij je med vsemi koncerni, ki sestavljajo DAX, ustvarjenega kar 40 odstotkov prometa. Če je takšna pomembna panoga v nemilosti vlagateljev, to neugodno vpliva na indeks. Aprila 2015, ko je bil DAX rekordno visoko, so z delnicami avtomobilskih podjetij trgovali pri 12-kratniku dobička, danes le pri devetkratniku. To pojasni vse."

Švicarjem ne diši močan frank
Evro, ki je prejšnji teden zaradi politične negotovosti, ki vlada v evrskem območju, imel precejšnje izgube, je bil ta teden precej stabilen in vreden dobrih 1,06 dolarja oziroma 1,064 švicarskega franka. Švicarska centralna banka naj bi v zadnjih dneh večkrat posegla na devizni trg. Sveži podatki namreč kažejo, da so v prejšnjem tednu posojila poslovnih bank pri centralni banki porasla za 3,8, na 439 milijard frankov. Vzroki za takšno zvišanje so sicer lahko različni, vendar je najverjetnejši ta, da želi centralna banka s posegi na denarnem trgu preprečiti krepitev franka.

Buffettov Berkshire Hathaway stavi na Apple
Seveda imajo Nemci na voljo vse možnosti, da trgujejo s papirji ameriških korporacij in se tako veselijo rekordov. Najpriljubljenejše delnice v portfelju nemških vlagateljev so Applove, ki so se zadnji teden prvič zavihtele nad 135 dolarjev. Sloviti vlagatelj Warren Buffett je prepričan, da bo šlo še navzgor, tako da je prek svojega holdinga Berkshire Hathaway močno okrepil svoj delež v Applu in v knjigi delničarjev prišel v Top 10. Prvič je Buffett Applove delnice kupil na začetku leta 2016, ko je bila cena pod sto dolarji, v zadnjem lanskem četrtletju pa je pozicijo občutno povečal, tako da ima zdaj v lasti že več kot odstotek vseh Applovih delnic. Mimogrede: holding Berkshire Hathaway je samo letos z delnicami naredil za 1,1 milijarde dolarjev dobička.

T. O.
Prijavi napako
Komentarji
Krimsky
# 19.02.2017 ob 06:42
Daniel Doyle Benham je leta 2002 poklical FED San Francisco in imel telefonski pogovor z Ronom Supinskim iz oddelka za javne informacije.

(V je za vprašujočega in S za Supinskega)

V: Gospod Supinski, ima moja država sistem zveznih rezerv?
S: Smo vladna služba.
V: To ni moje vprašanje. Ali ga moja država ima?
S: To je vladna služba, ki jo je ustanovil kongres.
V: Je FED podjetje?
S: Je.
V: Ali ima državna vlada delnice v FED?
S: Ne, vzdržujejo jo banke članice.
V: So banke članice zasebne družbe?
S: Ja.
V: So bankovci FED s čim kriti?
S: Kriti so s premoženjem FED, vendar pa v glavnem z zakonodajno močjo kongresa za obdavčenje dohodkov državljanov.
V: Ali ste rekli »z močjo pobiranja davkov«? Ali je to tisto, kar krije bankovce FED?
S: Ja.
V: Kolikšno je celotno premoženje FED?
S: San Francisco Bank ima 36 milijard dolarjev aktive.
V: Iz česa je sestavljena ta aktiva?
S: Iz zlata, iz same FED in vladnih jamstev.
V: V kakšni vrednosti vodi FED zlato v svojih knjigah?
S: Te informacije nimam, San Francisco Bank pa ima 1,6 milijarde dolarjev v zlatu.
V: Ali hočete reči, da ima FED San Francisco 1,6 milijarde dolarjev v zlatu kot banka sama, saldo tega premoženja pa so vladne garancije?
S: Ja.
V: Od kod dobiva FED bankovce?
S: Ima pooblastila Zakladnega urada.
V: Koliko plača FED za 10-dolarski bankovec?
S: Petdeset do sedemdeset centov.
V: Koliko plača za 100-dolarski bankovec?
S: Isto – petdeset do sedemdeset centov.
V: Samo 50 centov za zamenjavo za 100 dolarjev je ogromen dobiček, mar ne?
S: Ja.
V: Torej plača FED 20,60 dolarja za nominalno vrednost 1000 dolarjev oziroma malo več kot dva centa za 100-dolarski račun, je pravilno?
S: Približno toliko.
V: Ali FED ne uporablja bankovcev zveznih rezerv, ki vsakokrat stanejo dva centa, za nakup državnih obveznic od vlade?
S: Ja, ampak pri tem gre za več kot samo to.
V: V bistvu pa je tako?
S: Ja, v bistvu je to pravilno.
V: Koliko bankovcev zveznih rezerv je v obtoku?
S: 263 milijard dolarjev, odgovarjamo pa lahko le za majhen odstotek.
V: Kam gredo drugi bankovci?
S: Pod žimnice ljudi, so »pokopani« in v ozadju ali pa kot nezakonit denar od mamil.
V: Odkar se dolgovi lahko plačujejo v bankovcih zveznih rezerv, kako se bodo sploh kdaj lahko odplačali 4 bilijoni dolarjev državnih dolgov z bankovci zveznih rezerv, skupaj s tistimi, ki so v obtoku?
S: Ne vem.
V: Če bi zvezna državna vlada zbrala vse bankovce, ki so v obtoku, bi bilo matematično mogoče odplačati te 4 bilijone dolarjev državnih dolgov?
S: Ne.
V: Bi bilo pravilno, če bi rekel, da se za vsak dolar vloge v banko članico spet lahko naprej posodi osem dolarjev?
S: Približno 7 dolarjev.
V: Popravite me, če ne bi bilo prav, toda tu gre za 7 dolarjev nadaljnjih bankovcev zveznih rezerv, ki nikoli ne pridejo v obtok. Bili pa so »ustvarjeni iz zraka« v taki obliki, da krediti in dva centa za vsako nominalno vrednost nikoli niso plačani. Z drugimi besedami: bankovci zveznih rezerv realno niso bili fizično natisnjeni in ustvarjeni, temveč preprosto vpisani v knjige in posojeni proti obrestim. Je prav?
S: Ja.
V: Je to razlog, da je v obtoku samo 263 milijard dolarjev bankovcev zveznih rezerv?
S: To je eden od razlogov.
V: Ali si napačno razlagam: ko je bil (za božič leta 1913) sprejet Zakon o zveznih rezervah, je ta zakon prenesel pooblastila za kovanje kovancev in za izdajanje denarja našemu ljudstvu kot tudi za urejevanje obtoka in vrednosti s kongresa na ZASEBNO DRUŽBO? In moja dežela SI IZPOSOJA zdaj to, kar bi moral biti naš lastni denar, od Banke zveznih rezerv (ZASEBNA DRUŽBA) in DODATNO plačuje še obresti. In dolgovi se ne morejo NIKOLI odplačati v okviru sedanjega denarnega sistema naše dežele? Je to pravilno?
S: Pravzaprav – ja.
V: Tu nekaj smrdi, mar ne?
S: Žal vam na to ne morem odgovoriti, tu sem v službi.
V: Ali je bila FED kdaj neodvisno pregledana?
S: Revizorji redno pregledujejo knjige.
V: Zakaj obstaja le en aktualni sklep GAO (pod št. 486) za kompleten pregled knjig zveznih rezerv? In zakaj FED temu nasprotuje?
S: Ne vem.
V: Ureja FED vrednost bankovcev zveznih rezerv in obrestne mere?
S: Ja.
V: Pojasnite mi, kako je lahko sistem zveznih rezerv v skladu z ustavo, če pa ima lahko le kongres ZDA, ki ga sestavljata senat in predstavniški dom, zakonodajno moč (vsaj moral bi jo imeti) za kovanje naših kovancev, izdajo denarja in reguliranje njihove vrednosti (1. in 8. odstavek prvega člena)? Nikjer v ustavi ni kongresu dana moč ali pooblastilo za prenos kakršnega koli pooblastila v okviru ustave na ZASEBNO podjetje – ali pač?
S: Nisem strokovnjak za ustavno pravo. Lahko vas povežem z našim pravnim oddelkom.
V: Jaz vam lahko to povem, ker sem prebral državno ustavo. Ta NE dovoljuje nobenih prenosov pooblastil na zasebna podjetja ali združenja. Ali ni izrecno določeno, da so vsa druga pooblastila pridržana državi in državljanom ter se ne dovolijo posameznikom. Ali to velja za zasebno podjetje?
S: Mislim da ne, vendar pa smo bili ustanovljeni z zakonodajno skupščino.
V: Ali mi boste potrdili: to je naša dežela in moral bi biti NAŠ denar, kot je določeno v državni ustavi?
S: Razumem, kaj ste hoteli reči.
V: Zakaj bi si morali »naš lastni denar« izposojati od ZASEBNEGA konzorcija bank (z obrestmi)? Ali ni to točno to, zaradi česar smo ustvarili revolucijo, da bi lahko postali samostojen narod z lastnimi pravicami?
S: (je zavrnil odgovor).
V: Ali je FED to sploh kdaj ustavno razčistila na vrhovnem sodišču?
S: Mislim, da so bili v zvezi s tem že sodni postopki.
V: Ali so bili ti primeri pri vrhovnem sodišču?
S: Mislim, da so bili, vendar zagotovo tega ne vem.
V: Ali ni vrhovno sodišče pri A. L. A. (Schechter Poultrv Corp. proti ZDA in Carter proti Carter Coal Co.) korporacijsko ugotovljivo odredbo enoglasno potrdilo za protiustavno delegiranje zakonodajne moči? (»Prenos pooblastil je urejanje moči. To je zakonodajno delegiranje v njeni najneprimernejši obliki; samo po sebi to ni ravno delegiranje uradni ustanovi/družbi/skupini, ki bržkone nezainteresirano ureja splošne zadeve, toda zainteresirano zasebne zadeve oseb.« - Carter proti Carterju Coal Co.)
S: Ne vem, lahko vas povežem z našim pravnim oddelkom.
V: Ali ni sedanji denarni sistem kot hiša iz kart, ki se MORA zrušiti, ker se dolgovi matematično NIKOLI ne morejo povrniti?
S: Tako se zdi. Vidim, da ste očitno zelo dobro preučili zadeve in veliko veste. Vendar pa imamo rešitev za to.
V: Kakšno rešitev?
S: Debetna kartica.
V: Mislite s tem zakon EFT (Electronic Funds Transfer = elektronski plačilni promet)? Ni to zastrašujoče, če pomislimo na zmožnosti računalnikov? Država in vse njene službe, vključno FED, bodo lahko imele vpogled v take informacije, kot so: ob 14.30 ste bili na bencinski črpalki in ste kupili za 10 dolarjev neosvinčenega bencina po 1,41 dolarja za galono in potem ste bili ob 14.58 v trgovini z živili in kupili kruh, kosilo, meso in mleko za 12,32 dolarja, nato ste kupili ob 15.30 zdravila v lekarni za 5,62 dolarja. Z drugimi besedami: vedeli boste, kdaj in kam gremo, koliko smo plačali, koliko je plačal grosist in koliko dobička je pri tem imel. S tem EFT-sistemom boste dobesedno vse vedeli o nas.
S: Ja, res je nenavadno.
V: Voham VELIKANSKO PODGANO, ki je preslepila našo državno ustavo. Ali ne plačujemo prispevka v obliki davkov na dohodek zasebnemu konzorciju bankirjev?
S: Temu ne morem reči prispevek, to so obresti.
V: Ali niso vsi voljeni uradniki dali uradne zaprisege, da bodo varovali ustavo in jo branili tako pred tujimi kot tudi notranjimi sovražniki? Ali ni FED, če tako gledamo, notranji sovražnik?
S: Tega ne morem reči.
V: Naši voljeni uradniki in osebe Zveznih rezerv so krivi za lastne privilegije in uničujejo s tem mojo državno ustavo. To je izdaja. Ali ni kazen za izdajo smrt?
S: Mislim, da je tako.
V: Hvala za informacije in vaš čas. In če bi lahko, bi rekel, da storite, kar je treba, da boste zavarovali sebe in svojo družino ter dvignete ves svoj denar iz bank, še preden se sistem sesuje. Jaz bom to storil.
S: Res ne kaže dobro.
V: Naj bo bog usmiljen z duhovi, ki stojijo izza tega protiustavnega in kriminalnega delovanja, imenovanega Zvezne rezerve. Ko se bo VSEMOGOČNA MNOŽICA prebudila in prepoznala to velikansko potegavščino, je ne bodo tako zlahka odnesli.
Veselilo me je, da sem govoril z vami, in še enkrat hvala za vaš čas. Upam, da boste sledili mojemu nasvetu, še preden pride do zloma.
S: Žal, res ne kaže dobro.
V: Želim vam lep dan in hvala za vaš čas.
S: Hvala za klic.

[Jan van Helsing, Roke proč od te knjige!,Ljubljana 2016, str. 255–263]
Krimsky
# 19.02.2017 ob 09:40
@ Brahe & 7up

Citirani intervju je bil v Sloveniji objavljen v knjigi, torej je že šel skozi prvo sito (da ne krši Univerzalne deklaracije). Če navedemo vir, kar sem storil, lahko o zapisanem razpravljamo.
~
Nihče od vaju ne polemizira z zapisano vsebino, ampak skušata avtorja diskreditirati 'ad hominem', na osebni ravni. Kot da bi bilo dejstvo, da je imel nekdo 6 ljubic in 3 nezakonske otroke, kakorkoli povezano z vsebino njegove knjige.
Avtorja sem navedel zaradi bontona, in ne zato, da bi ga skušal prodajati kot avtoriteto. Čeprav je ravno v ekonomiji to zelo pogosto: omislili so si celo 'Nobelovo nagrado za ekonomijo', ki nima nobene veze s pravimi Nobelovimi nagradami, ravno zato, da potem apologije ekonomskega 'Nobelovca' lažje prodajajo kot izsledke nesporne avtoritete.
~
Namesto osebne diskvalifikacije avtorja ... se lahko osredotočita na vsebino, opišeta kaj v intervjuju ne drži, zakaj ne drži, ... kako to, da država, ki ima po ustavi pravico in dolžnost izdajati denar, to nalogo prenese na privatnike ...
mikic007
# 19.02.2017 ob 08:37
Najprej te prisilijo, da denarja drugje kot v banki ne moreš imeti, nato ukinejo obresti, višajo stroške storitev... S pomočjo države, ki smo, zanimivo, mi.
uizzi
# 19.02.2017 ob 08:46
Sicer tale intervju naj bi se zgodil leta 1992 in ne 2002. Leta 1995 je Ron Supinski že umrl. Ne obstaja posnetek, intervju je zapisan po spominu klicatelja Benhama in je bil objavljen po smrti Supinskega.
MikiSkokc
# 19.02.2017 ob 12:26
V: Če bi zvezna državna vlada zbrala vse bankovce, ki so v obtoku, bi bilo matematično mogoče odplačati te 4 bilijone dolarjev državnih dolgov?
S: Ne.


Nihče si v resnici ne želi, da bi se to res zgodilo. Cel point obstoja kreditov je, da ta prestavijo trenutek, ko nekaj poravnamo v določeno prihodnost, ko bomo denar, ki ga nimamo, zaslužili. To pa pomeni, da bo denar, ki že obstaja, toliko in tolikokrat zamenjal lastništvo, da bomo ta dolg lahko odplačali. Bolj kot denar kroži, manj denarja je dejansko potrebnega, da zadeve funkcionirajo!

Imaš pa tudi primer današnje Venezuele, kjer manjko proizvodnje in posledično onemogočenega kroženja denarja, poskušajo nadomestiti z brezglavim tiskanjem. Do neke mere to seveda ima smisel. Ampak samo kot način zagona ponovnega kroženja (cikel proizvodnje in potrošnje). Če ni česa zagnati (ni smiselne proizvodnje, ki bi jo trg podpiral), je tak ukrep nesmiseln in samo razvrednoti denar.
Zato bi v primeru, da se natisne toliko denarja, da v momentu lahko povrnemo vse dolgove to v resnici pomenilo, da razvrednotimo vse delo, ki je bilo opravljeno na račun teh dolgov. Ves ta denar bi v resnici bil ničvreden, saj ne bi bil posledica kroženja ekonomije (proizvodnje, ki je lahko vsaka storitev, in potrošnje), ampak dejanske fikcije oz. ničesar. Tako kot fikcija postane kredit, ki se ga ne odplača.
Kredit je torej denar ustvarjen iz nič samo, dokler se ga ne odplača. Primer kredita je recimo obljuba plače. Plače nihče ne dobiva sproti, vsako sekundo, da ne rečem vsak trenutek. Ne. Dobimo jo ponavadi enkrat na mesec, med tem pa "vsak dan" delamo neplačano, samo na podlagi obljube. In tudi denar v naših denarnicah je v resnici samo dokument, s katerim dokazujemo, da smo "nekaj vrednega" naredili in si posledično "nekaj vrednega" tudi zaslužimo...
Sebastjan666
# 19.02.2017 ob 09:56
7up

Naslednjič boš citiral še kaj izpod peresa Adolfa Hitlerja? Mein Kempf ti je očitno tudi zelo blizu,... žalostno!

Bom malo posegel vmes, ker večina ljudi očitno še vedno verjame v uradne pravljice iz zgodovine.
Boš verjetno presenečen, da je pri nastajanju in izdaji Mein Kampfa sodelovala cela kupica ljudi, med njimi zelo dober Roosveltov prijatelj in sošolec iz Harvarda, Ernst Sedgewiek Hanfstaengl.
In Hanfstaengl je bil vse do leta 1941 (dokler se ga Hitler ni odkrižal) vez med Berlinom in Belo hišo.
Tako, da če človek malo razmišlja, je jasno, da je ne-uradni Washington (bankirji in korporatisit) zelo dobro koordiniral in financiral vzpon nacizma v Nemčiji, kot tudi vzpostavil zelo podoben sistem v ZDA in v Nemčiji - New Deal in Hitlerjev Novi red, ki sta v bistvu zelo podobna programa.

In kdo je zmagal v 2 sv. vojni?
Financerji nacizma in še prej komunizma.
presenečen
# 19.02.2017 ob 08:29
Človeške duše že zdavnaj več ne sledijo temu kaotičnemu "razvoju" bančnih mahinacij. Prišli bodo časi, ko bo zadeva povsem ušla iz pod nadzora.
tec
# 19.02.2017 ob 15:06
Važno je pa samo to, ali znaš odgovorit na vprašanje zakaj ima enak papir različne vrednosti in kakšne so posledice tega.

Ne vem ali je to trollanje, ali samo resna nevednost, pa bom vseeno ubesedil ocitno: ker s(m)o se tako zmenili. Lahko bi namesto tega tiskanega papirja uporabljali prodnike ali pa zamaske; edini razlog da uporabljamo bankovce je ta, da jih je precej tezko reproducirati. To ali je na svetu dovolj bankovcev, da ustrezajo vrednosti vsega denarja zabelezenega elektronsko na racunih bank itd. je popolnoma nepomembno, ravno tako kot je nepomembno ali je "za" tem denarjem 100000 ton ali pa 0 ton zlata.
To da se vrednost denarja spreminja pa je tudi popolnoma normalno, kot se pac spreminja vrednost zlata, germanija, nafte, kruha, tvoje bajte ali pa strizenja pri frizerju, polaganja ploscic, babysittinga otroka in seveda tvojega dela pri delodajalcu.
MikiSkokc
# 19.02.2017 ob 15:33
In pomeni, da je vrednost relativna in se lahko spremeni "čez noč". In pomeni, da to ni dober hranilec vrednosti, ker temelji na veri in temelji na materialu, ki je neomejen (ni važno ali papir ali pa cifra na računalniku)

Točno tako. Ampak verjetnost, da se bo to zgodilo je praktično nična, ker mora ponavadi neko prepričanje zamenjati neko drugo, bolj smiselno prepričanje. To pa se ponavadi ne zgodi čez noč. Se pa tudi. Primer je bil recimo propad North Star Computers, ki je do zadnjega vlagalo v diskete, potem pa jih je čez noč pokopal prihod CDjev...
Sicer pa vrednost česarkoli temelji na veri (občutku), da je nekaj toliko vredno in čisto vsak človek potencialno lahko vsako stvar vrednoti drugače. Nekomu se neka slika nekega slikarja lahko zdi vredna milijone, nekomu pač nič. Nekomu se neka hrana zdi vredna vsega kar poseduje, nekomu se ne zdi vredna nič.
Na koncu vsaka cena temelji na upanju in verjetnosti, da bo omogočila prodajo in s tem nakup nečesa drugega, ki spet temelji na upanju in verjetnosti, da bo ta drugi prodajalec svoje storive dosegel isto... in dobimo igro, ki ji rečemo ekonomija.
Dobrojutro
# 19.02.2017 ob 09:41
Spet ta 7up, ki zagovarja kriminal.

Ki ga demantiraš v parih sekundah z enim vprašanjem.

Zakaj ima enak papir različne vrednosti, enkrat 10€, drugič 20€, tretjič 50€. Kaj ti to pove? Globoko razmisli 7up.
BTZ
# 19.02.2017 ob 09:35
Najbolj poučen zapis na forumu dobiva minuse, kritike in oznake teorije zarote. In to od istih ljudi, ki so se izkazali s popolnim nepoznavanjem delovanja finančnega sistema. In še vedno se niso ničesar naučili.

Je kdo pogledal kaj ven? Kako nam kaj kaže, finančno, po svetu? Super, a ne. E tip je zaslužil milijardo v dveh mesecih, milijoni ljudi stradajo. A ja, lenuhi so, nesposobni, ne upajo si. Sistem dela, sistem je super, sistem je pravičen.

Naj se že zgodijo te klimatske spremembe in pometejo tale avgijev hlev človeštva.
Mr.Mr.
# 19.02.2017 ob 09:32
@severnik, sem bil leta nazaj v Malmu. 10 blagajn v trgovini na vseh je gužva, samo ena je prosta. Jasno, da gremo na to prosto blagajno in reče trgovka: Tukaj se lahko plačuje samo s kartico :). Pri nas pa res čigumije ali pa drobnarije za par centov kupuje folk na kartico.
MikiSkokc
# 19.02.2017 ob 19:12
Finančno špekuliranje ni nič drugega kot investiranje. Vsak investitor je špekulant. Če misliš, da ne potrebujemo investiranja, poglej države, kjer investiranja ni in mi razloži, zakaj je tam toliko slabše.
Da je investiranje mogoče, potrebuješ skoncentriran kapital, ali pa dostop do kreditov. Dostop do kreditov je seveda odvisen od tega, kakšno zaupanje kreditojemalec zbuja, da bo kredit vrnil. Več kot ima premoženja oz. večji kot so njegovi prihodki, večje je zaupanje. Torej potrebuješ koncentracijo kapitala.
Vse to se da doseči tudi prek pravnih oseb, kot je recimo država. Vendar isti pogoji veljajo tudi za pravne osebe.
Kakorkoli že, če na koncu investicije uspejo, to ponovno pomeni koncentracijo kapitala, ki je razpršena na določeno količino ljudi oz. vpletenih.
Sam osebno se absolutno ne strinjam, da je finančno špekuliranje nekaj slabega, saj je namreč nujno za uspešno gospodarstvo. Posledično so finančni špekulanti lahko zelo koristni za uspešno gospodarstvo. In hkrati se ne strinjam, da imamo zaradi njih vsi manj. Manj imamo lahko relativno v odnosu do njih, vendar če se proizvede več, imamo tudi dostop do več. Če meniš, da se kupna moč ni povečala v zadnjih 20 letih, poglej na ceste. Ja, so segmenti, ki so težje dosegljivi. Na splošno pa mislim, da smo na boljšem, kar se ekonomskega položaja tiče. Mladi seveda imamo in bomo imeli težave. Ampak del krivde za to je tudi v zgrešeni izobraževalni politiki, nedavni gospodarski krizi, neefektivni gospodarski politiki in pa tudi slabega vodenja podjetji... ampak ne glede na sistem, bo vse skupaj še vedno temeljilo na istih pravilih in dejstvih in se spraševalo enaka vprašanja - kako hkrati spodbujati ekonomijo in rast plač, ter ob tem biti konkurenčni... in grem stavit, da bodo finančne špekulacije vedno igrale pomembno vlogo v tej igri, saj enostavno raje delamo za kaj več kot prostovoljno.
MikiSkokc
# 19.02.2017 ob 15:43
Kako lahko primerjaš izdelke v katere gre dejansko delo, čas, trud in energija s papirjem v katerega ne gre delo, čas, trud in energija?

Za vsakim papirjem naj bi se skrivalo delo, čas, trud in energija. To je ravno point, da zadeva lahko deluje. Takrat ko se ne, se dogaja inflacija (padanje vrednosti papirju), ki pa je lahko smiselna in kontrolirana, ali pa nesmiselna in nekontrolirana.

Točno tako. To, kar se mi gremo ni samo simbolični monopoli ampak je dejansko zares Monopoli.

To ni povsem realno in se dogaja ves čas. Primer je recimo, da ti nekomu narediš uslugo, ki ti jo drugi vrne z drugo uslugo. V večjih poslih temu pravimo korupcija, v malih in bolj razširjenih pa siva in črna ekonomija...
Problem je, da potem osnovna igra (denarna in davčna) postajata manj predvidljivi in posledično manj efektivni kar pa je lahko, pa ni nujno, slabo za vse. Nujno pa ni takrat, ko je sistem bodisi koruptiven, bodisi kako drugače nesmiseln (recimo umetno vzdrževanje visokih/nizkih cen...) in se s tem nanj vrši pritisk. Seveda dolgoročno to ne gre čez oz ni nikomur v interesu.
BTZ
# 19.02.2017 ob 15:27
Opažam, kako je "ekonomska znanost" mnoge zaslepila. Ali ima denar za seboj kakšno realno vrednost ali ne, je nepomembno. Ali pa to, da so krediti neodplačljivi, da je to čisto ok.

HALOOOOO!!!! Kakšne bedarije pišete.

Denar uporabljamo kot enoto, kot merilo vrednosti. Ko so 1971 ZDA odstopile od Bretton Woods dogovora, torej od realne zlate podlage, je inflacija podivjala. Do leta 1971 sta bila inflacija in pa rast BDP v ZDA praktično enaka.

V ekonomiji (tisti pravi, ne tale finančna kraja) veljajo tri pravila:

1. Neskončna rast je nemogoča na omejenem viru.
FIAT denar raste eksponentno v neskončnost.

2. Ne moreš si natisniti poti v obilje.
FED mesečno spravi v obtok okoli 200 milijard svežih $ !!!

3. Dolg ti dolgoročne ne sme rasti hitreje od prihodkov.
Od leta 1971 do danes se je ameriški BDP povečal 17x, skupni dolg pa 40x! In ples še kar traja.

Kdo ima od tega korist? Samo vrh piramide. Zato pa živimo v najbolj neenakih časih v zgodovini, razmerje med peščico najbogatejših in ostalimi še nikoli ni bilo tako ogromno v korist ultra bogatašev.

Potem pa se najdejo pisuni, ki to krajo človeštva in samega sebe za vsako ceno zagovarjajo. Počasi bom ratal vernik in prosil boga, naj že enkrat naredi konec temu in poskusi z naslednjo verzijo človeka.
dude
# 19.02.2017 ob 09:49
@Krimsky
Edini dokaz, da se je ta intervju dejansko zgodil je 1 knjiga. Verjetno je skonstruiran in se nikoli ni zgodil. Pa tudi ce se je, ne razumem poante pisca. Kako deluje FED je znano, ne vem zakaj bi se prerekal z nekim uradnikom. To je politicno vprasanje za kongres.
SrMaček
# 19.02.2017 ob 09:44
7up

Skušaj odmisliti avtorja, skupaj odmisliti odgovore...osredotoči se samo na vprašanja in pomiri nas z odgovori.

Komaj čakam, zakaj spet bi rad verjel pravlici.
uizzi
# 19.02.2017 ob 08:53
7up .. gotovina kot taka ne bo več dolgo obstajala

Mi lahko prosim te poveš od kje ti ta informacija?
BTZ
# 20.02.2017 ob 13:06
Jaz podpiram kooperative. Vendar vedno zraven pravim, da kooperativa v resnici ničesar ne spremeni. Vse, razen lastništva in osebne odgovornosti ostane popolnoma enako.

Ja pa saj to je bistvo! Kako nič??? Če je tebi isto, da imajo neznani lastniki v lasti firmo, ki jo gonijo do onemoglosti, izčrpajo ljudi, jih brcnejo na cesto in gredo potem na novo ropanje, kaj pa potem zate ni isto? Ljudje v kooperativi imajo boljše delovne pogoje, manj stresne, boljše življenje, večjo plačo, večjo stabilnost, kupci imamo boljšo ponudbo in zanesljivega partnerja, ... To vse praviš je isto.

Seveda da se učinkovitost in kakovost dela poveča, sej delaš zase. Vsak ki dela zase in je od dela odvisen njegov uspeh, se potrudi. Sej sem napisal, da sem bral primerjalne študije ki to dokazujejo in je logično da je tako. Plus moje izkušnej iz dela to potrjujejo. Bedna mezda -> nezainteresiranost za delo in slaba kakovost.

Nasvet, never say never, ne podcenjuj drugih idej, ne omejuj ljudi, če sam ne poznaš odgovora.
johann
# 20.02.2017 ob 09:44
Ko bodo ti papirji postali ničvredni, pa bo zopet jok in stok...
tec
# 20.02.2017 ob 01:49
Razlika med zlatom in FIAT denarjem je, da zlato NIMA vgrajene inflacije! In to je ogromna razlika. Zlato, žito, ... ima uporabno vrednost, papir oz cifre je nima. Tudi v tem je razlika, kljucna za razumevanje monetarne ekonomije.

Kaj pa je to vgrajena inflacija?
Si ze slisal za t.i. Spansko "Price Revolution", ko so nakradli tone zlata v Ameriki in povzrocili inflacijo po lepem delu Evrope?
In se vedno mesas zlato kot placilno oz. menjalno sredstvo in pa zlato kot kovino, ki se jo lahko nosi kot okras ali pa iz nje dela prevodne elemente itd.
Moji prjatli imajo cas, da mi pomagajo in pridejo oddelat, banka pa denarja še nima, mora ga ustvarit, kredit je namrec na novo ustvarjen denar. Torej banka mi zaradi monopola nad pobarvanimi papircki da nekaj, kar v bistvu nima in mi to še mastno zaracuna.
Tvoji prjatli nimajo kar casa (ali denarja), morjo si ga vzet in tega casa ne morejo porabiti za kaj drugega. Poleg tega pricakujejo da jim bos tudi ti dal cas, ko ga bodo oni rabili. Quid pro quo.
Zelo podobna stvar je na banki, dajo ti denar in ti se obvezes da ga bos vrnil. Ker pa obstaja dolocena verjetnost, da ga ne bos uspel (vsega) povrnit in pa zato ker 10000 eur danes ne bo enako 10000 eur cez 5 let, bos moral placati se dodatnih 250 eur. Ce si lahko kje bolj poceni izposodis denar, ti noben ne brani... Kar poskusam dopovedati je, da tukaj ni nic spornega, dokler - in to je kljucno - omejis kolicino denarja, ki ga lahko banke posodijo. No, tukaj se lahko hitro zgodi da so te omejitve postavljene preohlapno, verjetno tudi zato ker zna bit v interesu drzave, da lahko banke posodijo cim vec denarja, ker to fura gospodarstvo, potrosnjo in splosno blagostanje. Ko k temu dodamo se pretirano udelezbo bank pri spekulacijah na vseh moznih trgih... lahko nastopijo veliki problemi.
Skratka, še kako obstaja sistem, kjer bi lahko vmiru in sožitju in obilju živeli, sej na kratko sem že govoril. Ovire so v glavah, tvoji, glavah množic napumpanih z neoliberalno ekonomsko propagando. A ne vidiš, da je svet, življenje na njem na robu kolapsa in da ga je povzrocila paradigma nenehne rasti. Edina rešitev iz radikalnih težav so radikalne spremembe. Ki pa jih ne bo, prav zaradi ovir v glavah.

Nenehna rast je potrebna ze iz dveh razlogov: vecanje stevila prebivalstva (1927 - 2 mrd, 2017 - 7,5 mrd!) in pa napredka (ves cas se "izumljajo" oz. producirajo nove stvari).
Glede tega idealnega sistema pa kar na plano z besedo :). Sam da nisi eden izmed unih, ki si predstavljajo da bi vsem bogatasem odvzel denar in ga razdelil med mnozice...
tec
# 19.02.2017 ob 21:53
Po tvojem banka sama sebi naloži na svoj racun "sredstvo" (kot da je važno ali ga natisne ali pa tako...) in potem z njim KUPI obveznice in tujo valuto (s katerim potem kupuje realno premoženje).

Banka tega ne sme. CB lahko kupi nekaj kar banka ze ima ali pa ji denar posodi (banka pa ga mora potrositi za nakup obveznic ipd.).
Ena huda napaka, ki jo vsi, ki verjamete liberalni ekonomiji delate je, da je denar = vrednost. In ce ima nekdo milijarde cifer, potem je ogromno ustvaril. Ne, dejansko si je vrednost prigrabil.

Ne zamenjuj svojega odpora do (ultra)bogatasev (ki jih mimogrede noben ne mara prevec in tudi jaz ne podpiram koncentracije kapitala do katere smo trenutno prisli) z razlaganjem ekonomije in nalozbenistva.
Primer: kaksna je razlika med tem da nekdo zeli zamenjati streho in najame enga majstra in povabi par prijatlov, da mu pomagajo (vlozek = delo) in pa tem da najame enga majstra in 5 pomocnikov, prijatelji pa mu posodijo denar s katerim bo pokril razliko v ceni? V enem primeru bo dolzan delo (in bo "mogu" tudi on it pomagat ostalim petim prijateljem nekoc) v drugem pa denar (in bo mogu pac vrnit eure).
Ce sredstev nimas, pa jih rabis, potem jih moras nekje dobit. Noben ti pa ne bo kar dal ne denarja ne sredstev ne storitev. Posodil ti bo ali pa bos moral odstopiti nek svoj delez.

V teh vasih zgodbah zamenjajte barvne papircke z zitom ali pa zlatimi dukati, pa ne bo nobene posebne razlike, ne vem zakaj je to tako tezko razumet... Ce moras dati za kilo kruha 2 eur / en zlat dukat / eno skoljcno lupino ali pa kilo zita je popolnoma vseeno. V vsakem primeru ce se zgodi neka velika sprememba in se ravnovesje porusi moras jutri dat 10 eur / 5 kosov zlata / 10 skoljk ali pa 10 kil zita.
tec
# 19.02.2017 ob 20:14
Bankovce je težko reproducirati samo tebi in meni, centralni banki ni niti malo težko. Jih ne stane veliko. Sploh pa je vecina "denarja" samo na bilanci na racunalniku.

Reproducirati -> kopirati -> ponarediti -> nelegalno natisniti, brez da bi v zameno kaj naredil.
Ko centralna banka "natisne denar", ga kot prvo dejnsko ne natisne v fizicni obliki (vsaj ne vecino), ampak ga polozi na racun banke pri CB, kjer je knjigovodsko stanje banke. Kot drugo pa ga ne podari oz. nacara iz zraka, ampak s tem denarjem nekaj kupi. Ponavadi obveznice, tujo valuto itd.
Kako lahko primerjaš izdelke v katere gre dejansko delo, cas, trud in energija s papirjem v katerega ne gre delo, cas, trud in energija?

Sej ji ne, to pocnes kvecjemu ti, ker mislim da ne razumes kako stvari delujejo. Vsak kos papirja, ki mu recemo denar reprezentira delo, cas, trud, energijo, kot si se izrazil, ker tocno temu je namenjen. Brez denarja lahko zivimo samo v pravem komunizmu, ce bi bili ljudje vsi posteni in privrzeni sistemu ali pa ce bi se sli blagovno menjavo 1 na 1, kjer me zanima kaj bi lahko ponudil npr. proizvajalcu avta, da bi ga lahko izmenjal.
Ce prideš na obisk in pokosiš travo in preštihaš vrt ti bom dal 2 bankovca iz Monopoli igre.
Ker je to popolnoma isto. Seveda jih potem lahko zamenjaš s kom drugim, ki ti bo verjel, da so vredni toliko in toliko dela.

Sure, ko bo tale tvoj Monopoli denar priznan kot vrednostno/placilno sredstvo po vsem svetu, potem lahko.
Sej razumemo, da je tudi zlato ravno toliko vredno, kot je nekdo pripravljen dati/placati/nudit zanj in ni neko magicno premozenje samo po sebi, ali ne? In da je zlata koncno mnogo na svetu in da ga nekdo izkoplje in potem proda naprej?
Ko so 1971 ZDA odstopile od Bretton Woods dogovora, torej od realne zlate podlage, je inflacija podivjala.

Ja pa ne zarad tega no. Tuki je blo en kup faktorjev, predvsem napake FEDa z obrestnimi merami in drugimi ukrepi za boj z recesijo ('69-'70!), spekulacije in pa naftna kriza.
FIAT denar raste eksponentno v neskoncnost.

Um, not really. Obstaja kup regulativ, ki to preprecujejo, najpomembnejsa pa je ta, da morajo banke imeti kritje (reserver ali pa capital requirement) do dolocene mere. Tudi pri ponovnem posojanju vedno pridemo do neke limite (ki ni neskoncno), npr. ce lahko posodis samo 90% izposojenega denarja in je na zacetku bilo denarja 10 enot, potem je limita neskoncnega stevila posojanj 10 * 10 = 100 (vsota geometricnega zaporedja).
V (teoreticni) stabilni ekonomiji se krediti ves cas odplacujejo in jemljejo na novo, kar pomeni da je denarja vedno enako na voljo.
Menda je vsakomur jasno, da milijarderji, sploh financni špekulanti tipa Buffet, niso naredili nicesar koristnega za družbo, vse kar delajo je da legalno kradejo iz skupne ustvarjene vrednosti, ker pac imajo to monopolno moc.

Uf, kaksno posplosevanje. Clovek je vlozil denar - kar je popolnoma ekvivalentno temu da nekdo npr. koplje 10 ur v rudniku - in ga dobil povrnjenega nazaj. Lahko debatiramo o tem, kako lahko z veliko kolicino kapitala vplivas na trg in kako lahko dobivas informacije, ki ti pomagajo pri poslovanju, ampak v osnovi vlagatelju ne mores reci da ni naredil nic. Ravno danes sem gledal Shark Tank in osnovna ideja lepo ponazori koncept:
imas neko idejo ali pa nek ze delujoc biznis, rad bi ga razsiril, ampak si ne mores privosciti inicialnega vlozka. Imas 3 opcije: opustis vse skupaj, prodas/zastavis vse svoje premozenje in po moznosti se premozenje sorodnikov ali prijateljev, najdes vlagatelja (posojilo, prenos deleza lastnistva, mogoce celo na borzi). Zdej pa povej katera od teh opcij je najboljsa?

@MikiSkokc: tocno tako.
MikiSkokc
# 19.02.2017 ob 15:53
Ampak obenem je neomejeno in omogoča monopolnemu izdajalcu, da daje kredite "zastonj" in spravi v dolg ostale.

Imaš primer venezuele, ki je tak monopolist znotraj lastne ekonomije, pa ji vsa ta "moč" nič ne koristi, ker z denarjem ne more nahraniti množic.
Absolutno se to je in bo vedno dogajalo. Zato so tudi potrebne določene regulacije in pravila, še bolj pa dobra, odgovorna vodstva, da ta potencial zmanjšujejo. Da pa bi ga povsem izničili, si pa v resnici ne želi nihče, ker smo v resnici vsi skupaj preveč pohlepni in premalo vdani v usodo, kar je, če malo filozofiramo, hkrati blagoslov in prekletstvo...
Dobrojutro
# 19.02.2017 ob 09:54
BTZ, 7up je točno, to kar govoriš. Ta nima nobene sposobnosti, da bi presodil s svojo glavo. Samo napiflan do amena, videno v parih debatah z njim.

"Teoretik zarote" je edini odziv, ki ga je sposoben. Tko te proba diskreditirat, ker mu dejansko samoumnevna resnica ni jasna.
BTZ
# 19.02.2017 ob 09:48
@ Krimsky, Dobrojutro

V zadnjih 15 letih odkar skušam ljudem približati resnico prevare finančnega sistema sem uvidel, da je polovica ljudi preveč usekanih, ne znam drugače povedat, možgansko okvarjenih in tega ne more uvidet. So namreč sprogramirani. Prvi odziv na zapis je bil - teoretik zarote! Ojoj.

No in ta mem (mentalni virus) je sprožila CIA leta 1967 in ga nalepila vsakomur, ki je dvomil v uradno razlago umora JFK. Torej, vsakdo, ki kjerkoli uporabi oznako "teoretik zarote" je lutka CIE oz establišmenta. Lutka, tako kot se Darren Brown igra z ljudmi, na popolnoma enak način so ti ljudje lutke, samo da tega nočejo spoznati.
dude
# 19.02.2017 ob 09:35
Avtor naj spremeni naslov, ker je, kot je trenutno modno reci - FAKE news.
Ne bom razlagal zakaj, ker je ocitno.
severnik
# 19.02.2017 ob 09:12
Pred skoraj 10imi leti so me v Stockholmu gledali nekateri debelo, ko sem plačeval z gotovino.
bistvo
# 19.02.2017 ob 08:47
7up .. gotovina kot taka ne bo več dolgo obstajala.
nikhrast
# 20.02.2017 ob 16:18
Filozofiranje, nobeden pa ne pove kako urejuje svoje finance, kje investira, kako poskrbi za penzion, kaj z nepremičninami...
Headline pa kako dela Buffett, zgledujte se po njemu!!!
BTZ
# 20.02.2017 ob 12:58
@zenmen2

Ne pravim jest ampak je 4. industrijska revolucija že nekaj let splošno uveljavljen in definiran pojem. To lahko spreminja družbena razmerja in jih mora. Večina ljudi bo ostala brez dela, to je fakt. Sem že vprašal, ali pobit 6 mrd ljudi, jim dat dostojni UTD, oziroma kaj? Pri obstoječem neoliberalizmu (ki poveličuje posameznikov pohlep in to naj bi bilo dobro za vse) je to krivda ljudi, so nesposobni da bi se preživeli, naj crknejo. To je korporativni pogled maksimiranja profita. Ampak če človek ni zmožen pogleda onkraj obstoječega, mu pač ne morem pomagat.
BTZ
# 20.02.2017 ob 09:59
@tec

Vidim kaj je naredila neoliberalna indoktrinacija nenehne rasti. Že klasiki kapitalizma - Adam Smith, so predvideli, da kapitalizem ne more nenehno rasti in mora preiti v obdobje stabilnosti - nične rasti. Ti pa trobiš, da je nujno potrebna. Popoln odklop od realnosti, zanikanje sistemskih pravil, nepoznavanje vpliva eksponentne rasti. Da danes človek, kjub vsem informacijam, zagovarja FIAT denar in obrestno obrestni račun je, žal moram to rečt, bolano.

In ta bolezen nas uničuje, tudi mene, ker smo vsi na isti mali zemlji, ki jo nenehna rast kapitalizma žre. Še vsak imperij je propadel, tale nam propada pred očmi, uničuje nam življenjski prostor, pa še vedno nabijate o potrebi nenehne rasti. Grozljivo, sploh se ne zavedaš posledic, zate so vse le cifre.

Tolko od mene, itak sem že prevečkrat povedal isto, pa se ne prime.
ElTorro
# 20.02.2017 ob 09:01
Pa bom se dotaknil še samega rumeno obarvanega članka oziroma naslova.
Buffett ima v lasti nekaj več kot tretjino Berkshire Hathawaya. Če je le-ta torej zaslužil $1,1mrd je Buffett zaslužil "le" 400 milijonov.

In če je Berkshire letos zaslužil 1,1 milijarde, mu gre precej slabo. Kapitalizacija Berkshira je namreč dobrih 400 milijard dolarjev. Če je v mesecu in pol zaslužil 1,1 milijarde je to na letni ravni cca 2%, kar ni ravno nek donos, s katerim bi se lahko pretirano hvalili.
MikiSkokc
# 20.02.2017 ob 05:22
Vsak sistem se mora ravnati po zakonitostih nadsistema, če ne se zlomi.

Res je in čudež bo, če se naša ekonomija slej kot prej ne zlomi.
Ampak na podlagi česa pa sklepaš, da kooperative ne rabijo delovati po enakih zakonih kot "kapitalistična" podjetja? Po kateri logiki kooperativa ne potrebuje profita za stabilno delovanje? Lahko torej čisto normalno deluje tudi z izgubo? Če ne, kako je izgubo možno z gotovostjo preprečiti in kaj bi to pomenilo za delavce, potrošnike in ostala podjetja?
MikiSkokc
# 19.02.2017 ob 22:16
Vodstva v verigi ni, finance so podporna funkcija. Vrednost, to kar je koristno meni, tebi, vsakemu od nas in to plačamo ustvarjajo v proizvodnji in storitvah: od ideje, razvoja, priprave, produkcije, prodaje, trženja, zagotavljanja, transporta, ... skratka vsak v verigi naredi nekaj, kar je za kupca koristno.

Poznaš kakšno uspešno firmo, ki nima vodstva in financ? Ravno razlike v proizvodni sili so med manj in bolj uspešnimi podjetji marsikdaj najmanjše. Ne pa vedno...
Bi naprimer rekel, da so naša "velika" podjetja propadala zaradi slabih delavcev, ali slabega vodstva? Če vodstvo ni toliko pomembno v pozitivi, potem sigurno ni tudi v negativi. Ali pač?
Cini Minis
# 19.02.2017 ob 21:20
V zadnjih stotih letih, približno, je družba sledila znanosti, racionalni misli in idealizmu, ki temelji na zmožnosti tvoriti politične in ekonomske sisteme, ki jih ne moremo narediti za uspešne. Dejansko nismo zmožni ustvariti demokracije, resničnega komunizma ali resničnega socializma. Tega ne moremo ustvariti, ker je naše osnovno zaznavanje stvarnosti, naša perspektiva gledanja, naše razumevanje sveta in sebe omejeno in pogojeno s podmeno jaza. Tako se vse konča v tiraniji in sebičnosti, strahu in sumničenju. Sedanja svetovna situacija je posledica nerazumevanja stvari, kakršne res so, čas, ko si mora vsak od nas, če nam je res mar, da kaj storimo, spremeniti lastno življenje v nekaj vrednega.
MikiSkokc
# 19.02.2017 ob 18:13
Reče se ji, pošten sistem.

Pošten sistem bi definiral najbrž s tem, da se pošteno vrednoti opravljeno delo in s tem objektivizira cene. Kako pa se ti to zdi mogoče? Kakšna je dejansko objektivna cena kruha recimo? Kakšna je dejansko objektivna vrednost tvojega dela? Žal je to mogoče določiti samo relativno na vse ostale cene, od katerih ravno zaradi tega nobena ni objektivna. In tudi če se recimo zmenimo, da bo cena kruha 1€ in potem vse ostale cene temelijo na tem, kako boš določil ceno storitvam, kot so striženje recimo, ali umetnosti? In ko ugotoviš, da to ni mogoče, se boš zatekel v moralno določanje cen, na podlagi dostojanstva itd. Ampak kako objektivno določiti mejo dostojanstva? Je dostojansko, da je delo kirurga toliko vredno, kot delo natakarja? Je to pošteno? Je to funkcionalno in smiselno? Krasno bi bilo, če bi to bilo mogoče, ampak žal ni iz popolnoma enakega razloga kot se tebi zdi, da je sedanji sistem nepošten. Bilo bi nepošteno. Če pa veš kaj več, razloži...

Vsak naj živi od svojega dela

Kako si to razlagaš, da ni enako temu, kot poznamo sedaj? Da vsak sam poskrbi zase. Z ukinitvijo ekonomije in denarja? Ali ponovno z objektivizacijo cen?

Kar se pa milionarja tiče... mogoče mu je bilo pač brezveze tvegati 100k za nič in je raje umrl in denar prepustil svojcem oz. komurkoli že. Psihopatsko? Mogoče, mogoče pa tudi ne.
SrMaček
# 19.02.2017 ob 17:14
Hmm...mene pa zelo zanima, koliko denarja imamo skupaj vsi komentatorji tega članka.

Zna bit, da tudi če damo ves naš denar na en kup, nas v vsoti prekaša marsikateri filipinski ribič :-)

Velik sreče pobje v življenju, pa ne zamudit prebujanja narave, ki se bo zgodilo prav kmalu ;)
BTZ
# 19.02.2017 ob 17:10
@MikiSkokc

Pred leti sem gladal video, ki pravi, da je najpomembnejši video v življenju. In ni daleč od resnice. Matematik namreč razlaga pomembnost razumevanja eksponentne rasti. Svetujem ogled filma, potem ne bo več lahkotnega pleteničenja, da je to zavarovanje kredita.


Eksponentna rast je vgrajena v sam denar, to je tisto kar nas goni da vedno več delamo, za vedno manj denarja. Narediti pa bi morali ravno nasprotno, stopiti na bremzo in delati MANJ! Svet je namreč totalno zasut z nepotrebnim, hiperprodukcija nas duši in ubija ves planet. In temu je kriva eksponentna funkcija vgrajena v denar.
MikiSkokc
# 19.02.2017 ob 16:33
Kredit v taki obliki je kraja, ker ga ne zmanjka. Jao, to je vse. Ne razlagaj mi kredita...

Zmanjka ga, ko postane nesmiseln. Tudi denarja v teoriji nikoli ne zmanjka. V Jugi je bilo polno milijonarjev, pa to še ni pomenilo, da so bili bogati. Kredit lahko kot krajo definiraš izključno in samo takrat, ko se ga ne poplača. Ker sicer je ni dejavnosti na tem svetu, ki ne bi bila kraja, ali posledica kraje. Vključno s vso osebno in družbeno lastnino tega sveta...
MikiSkokc
# 19.02.2017 ob 16:11
Nah, korupcija in lokalni lopovi sploh niso tak problem. Nobena od teh reči ne ukrade kapitala in dela in časa ljudem hitreje kot kredit, nad katerim ima nekdo monopol.

Kredit je obljuba. Nič drugega kot obljuba. Kdor te obljube ni pripravljen dati, je ne da. Če smatraš, da samo tisti, ki daje kredite, krade, potem vidiš samo pol resnice, kajti krade namreč tisti, ki svoje obljube ne izpolni.

Pomisli. Ti vsak mesec s svojim delom daješ kredit svojemu delodajalcu. Tvoje delo je kredit, ki ga daješ delodajalcu. On ti preko pogodbe, ali pa ustno obljubi, da ti bo ta kredit vrnil v obliki plače. Če s tem kreditom naredi dobiček, je naredil točno to, kar potencialno lahko naredi vsak, ki vzame kredit in ga investira v nekaj, kar mu prinese več.
Kredit torej ni sam po sebi kraja. V krajo se pretvori šele, ko temelji na nečem, kar se izkaže za lažno. Kraja je torej šele, ko kreditojemalec kredita ne vrne. Če je to posameznik, je to posameznik. Če je to banka, je to banka. Dejstvo pa je, da to še ne pomeni, da so krediti nekaj slabega. Vsa ekonomija v svojem bistvu temelji na kreditih oz principu kreditiranja in nikakor ni možno tega preprečiti brez da bi vse skupaj postalo absurdno...
MikiSkokc
# 19.02.2017 ob 16:00
Za papirjem je nesorazmerno malo dela v primerjavi z delom, ki se da za ta bankovec. In tudi večina denarja je na bilanci, ne v papirju.

Za vsakim denarjem je v teoriji (dejansko tega ni mogoče 100% določiti) točno toliko dela, kot je bankovec vreden. Če pa ga poseduje tisti, ki si ta denar zasluži, je pa drugo vprašanje, ki pa ima zelo redko povsem nedvomljiv odgovor...v relativno urejenih družbah je tako, da o tem odločamo mi, potrošniki oz. posredno mi volilci. Pa tudi tu ne vedno. Dejstvo pa je, da zadeva nikoli ne bo in ne more biti objektivna.
MikiSkokc
# 19.02.2017 ob 15:45
Ta verjetnost ni praktično nična ampak traja toliko časa, dokler ljudje ne vidijo, da je to nateg in izgubijo upanje, da ima ta valuta vrednost.

Absolutno in zato pravim, da je v določenih primerih seveda povsem smiselno valuto menjati z drugo oz eno sredstvo menjave menjati z drugim. Se je in se bo vedno dogajalo. Vendar pa se to dogaja samo v redkih primerih, ko gre nekaj načrtno, ali nenačrtno hudo narobe...
Dobrojutro
# 19.02.2017 ob 12:54
Za nekoga, ki drugim govori, da ne razumejo makroekonomije, 7up ne razume prav dosti.

Niso ljudje teoretiki zarote glede fiat denarja, so "realisti" zarote.
oziris.va
# 19.02.2017 ob 12:04
presenečen
# 19.02.2017 ob 08:29

Človeške duše že zdavnaj več ne sledijo temu kaotičnemu "razvoju" bančnih mahinacij. Prišli bodo časi, ko bo zadeva povsem ušla iz pod nadzora.


Prišel bo tudi čas, ko se bodo vsi ti veliki sistemi zrušili/sesedli vas. To pa bo občutil tudi navadni človek.
SrMaček
# 19.02.2017 ob 12:00
7up

Torej, če te prav razumem, ne boš izkoristil priložnosti in odgovoril na vprašanja, ker smo prebutasti, da bi jih dojeli.

Morda, a škoda, zamudil si priložnost za lastno reputacijo, četudi ne akademsko, pa vsaj forumsko.

Torej nam malim, umsko omejenim, ne ostane drugega, kot da se cufamo za nominalnimi papirčki, pravila igre in ozadja, pa prepuščamo vam, ekonomskim znanstvenikom.

Ne ne, ljudje se prebujajo, ozaveščajo iluzijo in terjajo odgovore. Prav je tako.
dude
# 19.02.2017 ob 10:26
@Sebastjan666
Nehaj si izmisljevati podatke.
1) ne znas niti pravilno crkovati njegovega imena
2) Hitler se ga je odkrizal veliko pred 1941 - se pred zacetkom vojne je zbezal v VB
uizzi
# 19.02.2017 ob 09:48
The U.S. Government receives all the system's annual profits, after a statutory dividend of 6% on member banks' capital investment is paid, and an account surplus is maintained. In 2015, the Federal Reserve made a profit of $100.2 billion and transferred $97.7 billion to the U.S. Treasury

Če prevedem, FED je sestavljen iz zasebnih in javnih delov, vendar večina dobička je prenešenega na državno institucijo.
severnik
# 19.02.2017 ob 09:16
Buffett z naložbami letos zaslužil že dobro milijardo

In ljudje si sedaj predstavljajo, da ima to na osebnem računu. In ker hoče imeti še večji delež, ne bo prodajal, da bi dejansko prišel do denarja. To je casino obsedenest.
bistvo
# 19.02.2017 ob 08:57
@7up

Gotovina na veliko izgublja pomen v tako razviti informacijski dobi, kot jo imamo sedaj. To se bo samo stopnjevalo (če se ne bo prej vse razsulo in se vrnemo v srednji vek...).

Recimo tole si poglej:
Komentar dogajanja na Ljubljan ...
link
Evropski trgi privlačnejši od ameriških
19
23. julij 2017 ob 06:43 Evro je po zasedanju ECB-ja v primerjavi z dolarjem dosegel dvoletni vrh, kar je obremenilo evropske delniške trge, medtem ko je v ZDA skrbi povzročal padec prihodkov koncerna General Electric.
Več novic ...
Kazalo