Na začetku tedna je precej pozornosti vzbudila novica, da je po 16 zaporednih mesecih padanja (najdaljši takšen niz v več kot dveh desetletjih) ameriška proizvodnja le porasla, saj je indeks nabavnih menedžerjev marca dosegel 50,3 točke, pri čemer je 50 meja med krčenjem in rastjo sektorja, ki v ZDA predstavlja dobrih 10 odstotkov BDP-ja. V petek je sledila še objava podatkov o marčevskem trgu dela. Ameriško gospodarstvo je spet ustvarilo več delovnih mest od napovedi, in sicer 303 tisoč (napoved: 200 tisoč). Za januar in februar so popravili podatke, v resnici je bilo ustvarjenih še 22 tisoč več delovnih mest od prvih ocen. Stopnja brezposelnosti je marca zdrsnila na 3,8 odstotka, povprečna urna postavka se je na letni ravni zvišala za 4,1 odstotka, kar je bolje kot februarja, ko je bila letna rast 4,3-odstotna.

Obresti letos navzdol trikrat, dvakrat ...
Ker torej za zdaj ni še nobenih znakov, da bi se bližala recesija, se ameriški centralni banki seveda ne bo mudilo z zniževanjem obrestnih mer. Dodatne informacije bo dala v sredo objava marčevske inflacije (indeks CPI). Vse več poznavalcev trdi, da Fed letos ne bo trikrat znižal obrestne mere, tako kot so tudi Fedovi uradniki namignili še pred kratkim, ampak kvečjemu dvakrat. Temu mnenju se pridružuje obvezniški sklad PIMCO, kjer poudarjajo, da gospodarstvu očitno ne škodijo visoke obrestne mere (visoke v kontekstu dogajanja v zadnjem desetletju in pol). Medtem se je verjetnost, da bo Fed obresti znižal na junijski seji, znižala na 51 odstotkov. V četrtek je bila še pri 59 odstotkih. Skratka, trenutno se zdi, da za preobrat v denarni politiki (Fed pivot) in zniževanje obrestnih mer še ni pravih pogojev.

... ali pa sploh ne?
Na delniških trgih je posledično opaziti manj želje po tveganju. V tednu do 3. aprila je po podatkih družbe LSEG iz svetovnih delniških skladov "odteklo" za dobri dve milijardi dolarjev sredstev, kar je prvi odliv po 21. februarju. Od vodilnih treh newyorških delniških indeksov jo je najbolj skupil Dow Jones, ki je le v petek pridobival, največ, 530 točk oziroma 1,35 odstotka (rekordna izguba po lanskem marcu) pa izgubil v četrtek, ko se je centralni bankir Neel Kashkari spraševal o smiselnosti letošnjega zniževanja obrestnih mer v trenutnem inflacijskem okolju. Na tedenski ravni je Dow Jones izgubil 2,3 odstotka, kar je največji letošnji padec. Na svežo rast morda ne bo treba čakati dolgo, saj se začenja objava četrtletnih poslovnih rezultatov. Dobički podjetij iz indeksa S & P 500 naj bi bili za dobre tri odstotke višji kot v prvem četrtletju 2023.

Gorivo bo dražje, rekordna cena zlata
Ob vse večjih napetostih na Bližnjem vzhodu so šle v zadnjem tednu občutno (za več kot štiri odstotke) navzgor tako cene nafte (gorivo bo v Sloveniji v torek spet dražje) kot tudi cene zlata. Vrednost zlate unče je dosegla rekordnih 2324 dolarjev. Zlato se je tako letos v dobrih treh mesecih že podražilo za toliko kot v celotnem lanskem letu – za 13 odstotkov. Na nakupni strani so zelo dejavne centralne banke (lani je kitajska ljudska banka kupila za 225 ton zlata, kar je trenutno vredno dobrih 18 milijard dolarjev), vse bolj pa tudi špekulantje. Ti so se precej umirili pri bitcoinu, kjer so še vedno pod drobnogledom prilivi oziroma odlivi v novoustanovljene ameriške ETF-sklade na promptno ceno bitcoina. Larry Fink, prvi mož največjega upravitelja premoženja na svetu BlackRocka, je povedal, da je njihov ETF-sklad (IBIT) zrušil vse rekorde v tem, kako hitro je vanj pritekal denar. Zdaj je v tem skladu že za okrog 245 tisoč bitcoinov kapitala.

Vlagatelji zapuščajo sklad GBTC
Sklad IBIT ima tako že za dobrih 16 milijard dolarjev premoženja. Za primerjavo: to je več kot trikrat toliko, kolikor je sredstev v vseh vzajemnih skladih, ki jih upravljajo slovenski DZU-ji. Drugačno zgodbo pa piše Grayscalov ETF-sklad GBTC. Spopada se z nenehnimi odlivi (skupaj letos že za 14 milijard dolarjev), kar je posledica visoke upravljavske provizije, ki znaša 1,5 odstotka. Da bi privabili čim več vlagateljev, nekateri preostali ameriški ETF-skladi na spot bitcoin (tudi prej omenjeni IBIT) sploh ne zaračunavajo provizij, zato je logično, da vlagatelji zapuščajo sklad GBTC. To v zadnjem času vpliva na določeno negotovost na trgu kriptovalut, kjer je bila krivulja do sredine marca obrnjena strmo navzgor, nato pa se je ustavilo. V torek je bitcoin padel pod 65 tisoč dolarjev, nato pa okreval in bil v soboto vreden več kot 68 tisoč dolarjev.