Delniški trgi se po iranskem napadu na Izrael niso resneje zamajali, bi se pa to lahko spremenilo, če bo Izrael uresničil grožnje o povračilnih ukrepih. V ponedeljek je newyorški delniški barometer Dow Jones izgubil le dve tretjini odstotka, je bil pa to že njegov šesti zaporedni negativni dan, kar pomeni najdaljši takšen niz po juniju. Včeraj je Dow malenkost porasel, večji pribitek pa je preprečil guverner Zveznih rezerv Jerome Powell z izjavo, da letos v ZDA ni več opaziti ugodnih inflacijskih gibanj, zato bo morala denarna politika ostati še nekaj časa nespremenjena. Donosnost dveletne ameriške obveznice je dosegla pet odstotkov, kar je še dodatno vzelo pogum kupcem delnic. Zadnje projekcije kažejo, da bodo šle v ZDA letos obresti navzdol le dvakrat, prvič septembra.

Kitajci z višjo rastjo od napovedi
Čeprav so se borze zaradi Fedovih jastrebjih stališč in stopnjevanja razmer na Bližnjem vzhodu pogreznile v rdeče številke, pa ne manjka nekaterih spodbudnih objav. Mednarodni denarni sklad je včeraj v najnovejši gospodarski napovedi minimalno zvišal oceno letošnje svetovne gospodarske rasti, in sicer na 3,2 odstotka (januarska ocena je napovedovala 3,1-odstotno rast), pri tem pa poudaril, da je gospodarstvo presenetljivo odporno. Kitajska gospodarska rast je bila v prvem letošnjem četrtletju 5,3-odstotna v primerjavi s prvim četrtletjem 2023. To je malenkost boljša rast kot v zadnjem lanskem četrtletju in kar občutno višja od pričakovanj ekonomistov (4,6 %).

ECB se nagiba k junijskemu znižanju
V Nemčiji je indeks ZEW, ki meri razpoloženje nemških vlagateljev za naslednjega pol leta, aprila porasel na najvišjo raven v zadnjih dveh letih, čeprav IMF Nemčiji napoveduje le še 0,2-odstotno rast BDP-ja. Še naprej ostaja pomembno vprašanje, kdaj bodo največje centralne banke sledile Švicarski centralni banki in začele cikel zniževanja obrestnih mer. Guvernerka Evropske centralne banke Christine Lagarde je za CNBC povedala, da se inflacija znižuje v skladu s pričakovanji in da se "bližamo trenutku, ko bo treba omiliti restriktivno denarno politiko". Trgi vse bolj verjamejo, da bo ECB obresti znižal na seji 6. junija.

Cena nafte brent pri 90 dolarjih
Na precejšnje presenečenje se cene nafte v ponedeljek, ko se je s to surovino trgovalo prvič po iranskem napadu na Izrael, niso zvišale, tudi včeraj pa se brent ni bistveno odlepil od meje 90 dolarjev za sod. Napovedi govorijo, da bi lahko cene hitro dosegle 100 dolarjev, če bi se vojna v regiji razplamtela. Iran je tretji največji proizvajalec v kartelu OPEC, morebitni šoki v ponudbi pa bi seveda cene nafte poslali precej višje. "Vsak napad na proizvodne kapacitete v Iranu bi ceno surovega brenta dvignil na 100 dolarjev, zaprtje Hormuške ožine v območje med 120 in 130 dolarji," so povedali pri teksaški analitski družbi Lipow Oil.

Je "halving" že vključen v ceno bitcoina?
Ameriški dolar znova kaže svojo moč, v primerjavi z evrom je včeraj dosegel petmesečni vrh (za evro je bilo treba dopoldne plačati le 1,0603 dolarja), v primerjavi z jenom pa je bil dolar včeraj vreden celo največ po letu 1990, saj je bila vrednost dolarja 155 jenov, vseeno pa se Japonska centralna banka še ni odločila za posredovanje. Ob dolarju je varen pristan pričakovano tudi zlato, čeprav po sobotnem iranskem napadu ni padel nov rekord – ta ostaja pri v petek doseženih 2431 dolarjih. Pri kriptovalutah zadnji mesec ni več navdušenja, včeraj je bil bitcoin vreden približno 63 tisoč dolarjev. V petek se bo zgodila težko pričakovana prepolovitev (halving), ko bo ponudba novih bitcoinov pol manjša – nagrada za prirudarjeni bitcoin se bo s 6,25 znižala na 3,125 bitcoina. Zdi se, da je vse to že nekaj časa vračunano v ceno bitcoina.