Če ne bo kakšnega odmevnega geopolitičnega dogodka, bo imel na gibanje delnic največji vpliv Fed. Mogoče je, da bodo Zvezne rezerve že na junijskem zasedanju zvišale ključno obrestno mero, čeprav se večina nagiba k temu, da se bo to zgodilo jeseni ali pa šele konec leta. Foto: Reuters
Če ne bo kakšnega odmevnega geopolitičnega dogodka, bo imel na gibanje delnic največji vpliv Fed. Mogoče je, da bodo Zvezne rezerve že na junijskem zasedanju zvišale ključno obrestno mero, čeprav se večina nagiba k temu, da se bo to zgodilo jeseni ali pa šele konec leta. Foto: Reuters
Kako dolgo bo na delniških in obvezniških trgih še trajal bikovski trend? Foto: EPA
Bodo cene delnic res nezadržno hitele navzdol? Podlaga za takšen scenarij je kot naročena: približno polovica kratkoročnih obveznic držav jedra Evrope ima negativno donosnost, ker so cene teh obveznic tako astronomsko visoke. Foto: Reuters

Vprašanje je še bolj aktualno ob znanem borznem pravilu, ki pravi, da je maja smiselno prodati delnice (Sell in May and go away.) in se vrniti jeseni. Toplejši del leta je namreč tradicionalno slabši in ne prinaša takšnih donosov, kot se jih vlagatelji veselijo od oktobra do aprila. Eden izmed mogočih vzrokov so počitnice in vroče vreme, zaradi česar vlagatelji niso nakupno dejavni.
Najdaljše obdobje optimizma je trajalo 4.494 dni
Trenutni bikovski trend se je začel marca 2009, ko je bil trg pet mesecev po zlomu banke Lehman Brothers na kolenih. Le dve obdobji nenehnega naraščanja delniških tečajev sta bili daljši: obdobje 1949-1956 in zlasti 1987-2000, ko je bik divjal 4.494 dni in ga je ustavil šele pok delnic spletnih podjetij. V teoriji se bikovski trend konča v trenutku, ko je delniški indeks (recimo Dow Jones ali S & P 500, če ostanemo v ZDA) od vrha oddaljen dvajset odstotkov. Res je, da je v New Yorku v zadnjih dneh opaziti precej nervoze, toda indeks S & P 500 je le okoli dva odstotka pod rekordom. Veliko polemik je, kdaj bo nastopil čas za resnejši preobrat, pri čemer se večina strinja, da ima škarje in platno v rokah Fed.
Mehurčka ni, še je prostor za rast
Če bi ameriška centralna banka s hitrim zaostrovanjem denarne politike prestrašila borzne igralce, bi se lahko ponovilo leto 1980, ko je tedanji guverner Feda Paul Volcker napovedal boj proti inflaciji in z dramatičnim višanjem obrestnih mer z borz pregnal optimizem. Takšen scenarij se trenutno ne zdi verjeten, je pa trg vsekakor pripravljen, da Fed letos prvič po finančni krizi zviša obrestno mero Fed funds. V sredo je guvernerka Janet Yellen ošvrknila Wall Street z izjavo, da so vrednotenja delnic v splošnem precej visoka, vendar nato hitro dodala, da na tej točki še ne vidi delniškega mehurčka. Večina analitikov meni podobno: da je še nekaj prostora za rast in da bi bil tokratni bikovski trend lahko daljši od povprečja tudi zato, ker so bili padci v letih 2008 in 2009 tako izraziti.

Tečaji delnic na Lj. borzi (6. maj):

INTEREUROPA

+2,91 %

1,13 EUR
GORENJE+2,31 %6,19
LUKA KOPER+1,17 %26,00
ZAV. TRIGLAV+0,48 %28,45
KRKA

+0,15 %

68,10
TELEKOM

-0,00 %

114,00
SAVA RE-0,25 %16,15
PETROL-1,16 %277,35



Občutna rast donosnosti slovenske obveznice
Zdi se, da bo preobrat prej dočakal obvezniški kot delniški trg. Prvi znaki, da se norija končuje, so že tu: vse od sredine aprila cene državnih obveznic padajo, s čimer njihova zahtevana donosnost narašča. Pri nemški desetletni obveznici je z 0,05 odstotka donosnost narasla na 0,60 odstotka, občutno pa se je zvišala tudi donosnost primerljive slovenske obveznice, ki trenutno znaša 1,76 odstotka. Samo včeraj je narasla za 37 bazičnih točk (0,37 odstotne točke), kar je za obveznice zelo velik premik. Ameriški finančni analitik Martin Armstrong napoveduje, da bo evropski obvezniški trg oktobra doživel kruto usodo, borzni trgovec Dirk Müller pa dodaja, da bi to lahko bil Lehman Brothers XXL, torej katastrofa z mnogo večjimi razsežnostmi, kot jih je imel zlom banke Lehman Brothers jeseni 2008.
Teorija, povezana s številom pi
Za primerjavo: trg drugorazrednih hipotekarnih posojil, ki so zakrivila finančno krizo, je bil vreden 1500 milijard dolarjev, kar je malenkost, če pomislimo, kako velik je obvezniški trg. Samo v ZDA okoli 12 tisoč milijard dolarjev. Armstrong, ki je pravilno napovedal gospodarsko krizo leta 1987 in še nekaj finančnih katastrof (res pa je tudi, da je zaradi finančnih prevar sedem let preživel v zaporu), je celo določil točen datum zloma, to je 17. oktober 2015. Po njegovi teoriji se na finančnih trgih kolaps zgodi vsakih 3.141 dni (število pi, pomnoženo s tisoč). Tako se je leta 1989 zlomil tokijski Nikkei, slabih devet let pozneje pa Rusija. Po njegovem mnenju nas nova kriza čaka letos, vse to pa zato, ker se vlade nenasitno zadolžujejo. Še več njegovih misli bo mogoče slišati v dokumentarcu Napovedovalec (The Forecaster), ki je te dni ugledal luč sveta, gre pa za filmsko upodobitev Armstrongovega življenja.

Tomaž Okorn