Vzrok za porast brezposelnosti za 0,1 odstotne točke, na 7,6 odstotka, je predvsem večje število iskalcev zaposlitve. Število služb sicer narašča - prejšnji mesec so podjetja odprla neto 175 tisoč delovnih mest. Zdi se, da je to ravno tista številka, ki si jo je želel Wall Street. Previsoka številka bi namreč povzročila strah, da bodo Zvezne rezerve (Fed) kmalu opustile ultraohlapno denarno politiko, ki še bolj kot gospodarstvu pomaga delniškim trgom do novih rekordov.

Kdaj zasuk v Fedovi politiki?
Naslednji sestanek ameriške centralne banke bo 18. in 19. junija. Sprememb v denarni politiki takrat še ni pričakovati. Nekateri napovedujejo, da bo Fed zniževanje spodbud in postopno ukinjanje programa kvantitativnega popuščanja (QE) najavil morda že septembra, medtem ko drugi v trenutnih makroekonomskih razmerah (2,4-odstotna rast BDP-ja v prvem četrtletju; 7,6-odstotna brezposelnost) še ne vidijo razloga, da bi Fed zategoval pas.

Bernanke povzročil nekaj negotovosti
Po dogajanju na terminskih trgih sodeč, naj bi Fed ključno obrestno mero, ki je že od začetka finančne krize ničelna, ohranil na tej ravni vsaj do začetka leta 2015. Da so vsa ta ugibanja o tem, kdaj bo Fed začel voditi strožjo denarno politiko, za Wall Street zelo pomembna, se je pokazalo 22. maja, ko je predsednik Feda Ben Bernanke nakazal zategovanje pasu, če bo gospodarstvo pokazalo znake napredka. Delnice so od takrat večinoma izgubljale, donosi obveznic pa so močno poskočili.

Ta teden petodstotna rast nafte
Evropska centralna banka je v četrtek ključno obrestno mero pustila nespremenjeno pri pol odstotka, je pa predsednik Mario Draghi pustil odprta vrata za njeno morebitno nadaljnje znižanje. Evro je prav v četrtek v primerjavi z dolarjem doživel takšno rast, kot je ni že od sredine januarja in se zavihtel nad 1,33 dolarja. Ameriška valuta je v primerjavi z jenom padla celo najmočneje v zadnjih treh letih. Šibkejši dolar je povzročil rast nafte. Pretekli teden je pridobila pet odstotkov.

Dobrodelno kosilo z Buffettom
V zadnjem tednu je pozornost vzbudila tudi tradicionalna dražba kosila z vlagateljem Warrenom Buffettom. Tokrat je neznani bogataš ponudil milijon dolarjev, da bo v eni od elitnih newyorških restavracij pojedel kosilo z enim najbogatejših Zemljanov. Gre za najnižji znesek po letu 2007. Lani je bil nekdo za kosilo z Buffettom pripravljen plačati 3,5 milijona dolarjev. Denar gre v dobrodelne namene. Od leta 2000, ko se je dražba začela, so zbrali že skoraj 16 milijonov.

Krkine delnice padle na 50 evrov
Na Ljubljanski borzi je teden minil v znamenju številnih skupščin. Promet je še naprej zelo nizek, indeks SBI TOP pa je z izjemo ponedeljka izgubljal, tako da se je na tedenski ravni znižal za 1,2 odstotka. Večji zdrs je preprečil Telekom, ki je pridobil tri odstotke. Krkine delnice so se pocenile za 3,56 odstotka, vendar so še nad 50 evri. Gorenjeve delnice so cenejše za 2,7 odstotka. Uprava predlaga, da bi lanski bilančni dobiček ostal nerazporejen. Delničarji bodo o tem na skupščini odločali 5. julija.