Slaba banka oz. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je ob svoji javni predstavitvi sredi prejšnjega meseca optimistično napovedala, da naj bi bile prve terjatve NLB-ja prenesene do konca junija. Kar se ni zgodilo, saj je situacijo precej zapletla Evropska komisija, ki še vedno ni dala zelene luči za prenos prvih terjatev NLB-ja na slabo banko.

DUTB naj bi po prvotnem scenariju od NLB-ja prevzel premoženje v vrednosti dveh milijard evrov, ki je sicer trenutno vredno precej manj. Premierka Alenka Bratušek je po vrhu EU-ja konec prejšnjega tedna pojasnila, da bo iz NLB-ja prenesen le manjši delež slabih terjatev, in sicer v vrednosti 100 milijonov evrov in da Slovenija ob tem ne potrebuje soglasja komisije, ker bodo terjatve prenesene po tržnih cenah.

Hkrati pa je napovedala, da bo na sestanku predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu razložila, da je za Slovenijo trenutno najpomembnejše reševanje bančnega sistema in ga prosila za hiter odziv Evropske komisije pri soglasju za reševanje oziroma državno pomoč NLB-ju.

"Dokumenti so že tukaj. Upam, da bodo stvari tekle tako, kot morajo, da bomo res v zelo hitrem, doglednem času uspeli te slabe terjatve iz naše največje banke prenesti na družbo za upravljanje, in s tem začeti sanacijo bank, s katero resnično zamujamo," je po poročanju STA-ja v petek povedala Bratuškova.

Možnosti nedovoljene državne pomoči
Toda Evropska komisija je vsaj za zdaj zavrla delovanje slabe banke, saj je DUTB dobil od direktorata EK-ja za konkurenčnost omejujoče usmeritve, da se ne bi pojavila tveganja kršitev glede državne pomoči. Prav tako pa tudi vrednosti prve pogodbe za prenos terjatev. Kot rečeno, naj bi šlo za tržne cene, ki niso bile v skladu s pričakovanji Evropske komisije.

Po poročanju Dnevnika bi lahko nastal precej zoprn scenarij pri prenašanju terjatev na slabo banko, saj bi se lahko zgodilo, da bo morala vsako transakcijo potrditi Evropska komisija. Kar bi glede na hitrost delovanja evropske birokracije, lahko pomenilo daljše zastoje pri delovanju DUTB-ja.

Za drug zaplet pa naj bi poskrbel načrt prestrukturiranja, ki ga je morala največja slovenska banka pripraviti za Evropsko komisijo v začetku leta, ker jo je država v času krize dvakrat dokapitalizirala.

Odločbe Bruslja glede sanacije NLB-ja pa naj ne bi bilo mogoče pričakovati pred koncem dela revizorjev in ocenjevalcev, ki se ukvarjajo s skrbnim pregledom NLB-ja ter s stresnim testom. Delo naj bi bilo sicer končano sredi julija. Kar pa seveda pomeni, da bo na prenos prvih terjatev NLB-ja na slabo banko treba počakati kar nekaj časa.

Bruselj želi spoznati pravo sliko terjatev
Na DUTB-ju so glede pojasnil, kaj pomeni odločanje Bruslja glede prenosa terjatev oz. kdaj pričakujejo prve transakcije, bolj kot ne skopi. "Evropska komisija ukrepe Vlade RS za ustvarjanje sposobnega slovenskega finančnega sistema podpira. DG Competition (direktorat EK-ja za konkurenčnost) želi zato najprej dobro spoznati celotno sliko bančnih terjatev za prenos in nato sprejeti odločitve za nadaljevanje procesa prenosa. Pri tem posebno pozornost namenja vprašanjem državne pomoči. Njen cilj je imeti pred prvim prenosom povsem jasno sliko, koliko in kako bo posamezna banka državne pomoči prijela. To pa seveda zahteva čas, ki je za Slovenijo v tem trenutku izjemno dragocen," pojasnjujejo na DUTB-ju.

Cene terjatev so zelo nizke
Na vprašanje, kaj pomeni, da vrednosti prve pogodbe za prenos terjatev niso bile v skladu s pričakovanji EK-ja oz. ali so bile vrednosti terjatev previsoke ali prenizke, pa na DUTB-ju pojasnjujejo, da, dokler finančni strokovnjaki z DG Comp ne opravijo pregleda terjatev in ne pridobijo celotne slike, v prenesene transakcije ne more biti vključena pomoč države.

"Do takrat je mogoč le prenos premoženja po tržni ceni, ki odseva trenutno realno stanje v Sloveniji. Zaradi zdajšnje zahtevne tržne situacije so tržne cene terjatev seveda nizke. NLB po drugi strani pričakuje, da bo svoje premoženje prodal po transferni ceni, kot to omogoča zakon, kar bi pripomoglo k ureditvi njegove zdajšnje situacije," še pravijo na DUTB-ju.

Vlada, NLB in DUTB si sicer želijo prenesti vsaj pilotne primere in zato pospešeno pripravljajo potrebne celovite ocene in druge dejavnosti za izvedbo prenosa, zato iščejo neko ustrezno rešitev in kompromisno premoženje za prenos, da bo ustrezalo tako merilom NLB-ja kot DG Comp. Pogovori glede tega pa naj bi že potekali.