Gospodarstvo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.8 od 67 glasov Ocenite to novico!
false
Velika slovenska podjetja so produktivnejša kot srednja. Foto: BoBo
false
Produktivnost Slovenije je pod povprečjem EU-ja. Foto: UMAR
Tipkovnica, računalnik, miška
Slovenija je zelo nekonkurenčna pri digitalnih spretnostih. Foto: BoBo
VIDEO
Slovenska produktivnost p...
VIDEO
Slovenija zaostaja pri pr...

Dodaj v

"Če je človek nemotiviran in neefektiven, moraš imeti orodje, da ga zamenjaš. To je pri nas zelo težko."

Kakšen je recept za večjo produktivnost gospodarstva?
14. junij 2017 ob 14:58,
zadnji poseg: 14. junij 2017 ob 15:03
Ljubljana - MMC RTV SLO

Slovenija spada med države, ki imajo nizko produktivnost oz. je ta višja v proizvodnem kot v storitvenem sektorju, so med drugim ugotavljali udeleženci konference Produktivnost – Izziv slovenskega gospodarstva.

Urad za makroekonomske analize in razvoj je v sodelovanju s predstavništvom Evropske komisije (EK) v Sloveniji organiziral razpravo z domačimi in tujimi strokovnjaki o možnostih povečanja produktivnosti. Vodja slovenskega predstavništva EK-ja Zoran Stančič je v uvodu pojasnil, da evropskemu gospodarstvu že peto leto dobro kaže, saj imajo vse članice EU-ja gospodarsko rast. Makroekonomski kazalci za Slovenijo so zelo ugodni. Letos kažejo 3,3 odstotka, za prihodnje leto 3,1 odstotka. Rast pa poganjajo domače povpraševanje in domače naložbe.

Stančič je ob tem opozoril, da Slovenija ne sme zaspati na rezultatih, ker je precej ranljiva, saj ima visok javni dolg, hkrati pa se povečuje javna poraba, ki je tudi posledica staranja Slovencev. Slovenija se namreč stara hitreje kot druge države EU-ja in to bo dolgoročno povzročalo največje vrzeli v javnih financah. Zato EU Slovenijo poziva k sprejetju strukturnih reform, kot sta zdravstvena in pokojninska, in ukrepom za dolgotrajnostno oskrbo prebivalstva.

Manjša rast produktivnosti
Na drugi strani se tudi zmanjšuje rast produktivnosti v Sloveniji. Produktivnost, ki je eden izmed pokazateljev gospodarske razvitosti, je razmerje med proizvedenim produktom in količino dela, ki je bila vložena v njegovo proizvodnjo. Slovenija pa po produktivnosti zaostaja za povprečjem EU-ja.

"Slovenija zadnja leta znova napreduje na področju gospodarskega razvoja in blaginje prebivalstva, obnovilo se je dohitevanje gospodarsko razvitejših držav. Kljub temu še vedno za približno petino zaostajamo za povprečjem razvitosti držav EU-ja. Velik del razlik v razvitosti in življenjskem standardu prebivalstva pojasnjuje produktivnost kot gonilo gospodarskega razvoja. Glede na zmanjševanje števila delovno sposobnega prebivalstva zaradi demografskih sprememb se bo pomen krepitve produktivnosti v prihodnje še večal," so zapisali na Umarju, kjer so analizi o ključnih izzivih slovenskega gospodarstva in fiskalni politiki priključili tudi vprašanje produktivnosti.

Direktor Umarja Boštjan Vasle je med drugim opozoril, da Slovenija pri produktivnosti za povprečjem EU-ja že več let zaostaja, in to kar za 20 odstotkov. To pomeni, da so referenčne in uspešnejše evropske države še precej pred nami. Javnofinančna slika je trenutno precej ugodna. Toda vprašanje je, ali se bodo ugodne razmere ohranile, ko bodo nastopile bolj "črne" gospodarske razmere. Za podaljšanje ugodnih javnofinančnih razmer so po mnenju Umarja prav tako pomembne strukturne reforme. Več denarja v javno finančno vrečo pa lahko prispeva tudi večja gospodarska rast, zato bi se Slovenija morala ukvarjati s tem, kako povečati proizvodnjo.

Premalo fleksibilen trg dela
Na vprašanji, kako lahko Slovenija zmanjša zaostanek v produktivnosti za razvitejšimi državami in kakšno vlogo ima pri spodbujanju produktivnosti ekonomska politika, so skušali v razpravi odgovoriti domači in tuji ekonomski strokovnjaki, ki se jim je pridružil izvršni direktor trenutno enega mednarodno najuspešnejših slovenskih podjetij Akrapović Uroš Rosa.

"Živimo v času ogromnih sprememb, ki se jih marsikdaj ne zavedamo," je poudaril Rosa in opozoril na spremembe na trgu dela, saj se dogaja sprememba generacij. Čez pet let bo po njegovih besedah vsak četrti zaposleni star več kot 50 let. Hkrati pa svetovni trgi postavljajo vedno večje zahteve in tudi regulacije. Zaradi tega se bodo morali spremeniti tako proizvodni procesi kot poslovni modeli.

Država pa bi lahko po njegovem mnenju več storila na področju davčnih razbremenitev, predvsem pri plačah, in na trgu dela. "Če je človek nemotiviran in neefektiven na delovnem mestu, moraš imeti orodje, da ga zamenjaš. To je pri nas zelo težko ali nemogoče," je dejal Rosa.

V Sloveniji pa se že kaže pomanjkanje ustreznega kadra in država bi po njegovem mnenju lahko več storila tudi na izobraževalnem področju, tako da bi več mladih obiskovalo ustrezne strokovne šole. Mlajše generacije pa so tudi mobilnejše od predhodnikov in tudi na račun boljših plač jim ni težko poiskati dela v tujini.

Največja slabost so digitalne spretnosti
Umar v svoji analizi ugotavlja, da Slovenija po večini dejavnikov produktivnosti zaostaja za povprečjem EU-ja, najbolj pa na področju digitalnih spretnosti, regulacije storitev in učinkovitosti države. Prav država pa bi po mnenju Umarja morala spodbujati vlaganja v sodobna znanja in prilagoditi institucionalni okvir, da bo postal prijaznejši do podjetnikov, prav tako tudi javna uprava.

Polona Domadenik z ljubljanske ekonomske fakultete, ki je naredila študijo na temo produktivnosti za Evropsko komisijo, je povedala, da so velika podjetja produktivnejša kot srednja in da sta gonilo produktivnosti izvozna usmerjenost in dejavnosti pri vlaganju v raziskave in razvoj. Za Slovenijo pa je značilen tudi visok delež t. i. zombipodjetij, ki imajo težave s plačevanjem obveznosti in so tako rekoč klinično mrtva. Takšnih podjetij je bilo v obdobju krize kar šest odstotkov. Njihovo dolgoročno podpiranje pa ni smiselno.

Prevelik uvoz poslovnih storitev
Robert Steher z dunajskega inštituta za ekonomska raziskovanja je opozoril, da so srednjeevropske države EU-ja zmanjšale zaostanek z zahodnimi državami na račun naložb in prenosov tehnologij. Slovenija je bila dolgo vodilna na področju produktivnosti, vendar jo je v zadnjem času že prehitela Češka.

Omenil je tudi, da številne uspešnejše evropske države dajejo več poudarka poslovnim storitvam oz. so specializirale zanje, medtem ko je večina "vzhodnejših" držav odvisna od uvoza teh storitev, kar pomeni tudi oviro pri razvoju teh storitev na domačih trgih.

Irska: Prepoznati je treba najboljše vsebine
Nekatere države Unije imajo že ustanovljene posebne neodvisne organe za produktivnost. Na Irskem denimo deluje Nacionalni svet za konkurenčnost. Njegov predstavnik John Maher je povedal, da je za uspešno gospodarsko zgodbo, kot je Irska, potrebno sprejetje vladnih politik, v katere morajo biti vključeni tudi akademiki in raziskovalci ter ljudje iz zasebnega sektorja, da se prepoznajo najboljše vsebine.

Produktivnost je širok pojem, ki se ga je treba lotiti s širokim naborom ekonomske politike. Vsi moramo imeti nekaj od tega, od industrije do gospodinjstev in države, je dejal in zavrnil očitke, da je Irska gospodarska zgodba vezana na uvedbo nizkih davkov, s katerimi so pritegnili številne tuje multinacionalke. "Gre za precej širšo zgodbo," je dejal.

Gregor Cerar
Prijavi napako
Komentarji
svabo
# 14.06.2017 ob 15:21
V deželici, kjer je standard za plačilo dela minimalna plača je produktivnost enaka vložku. Če bi vsi mladi nadobudni ekonomisti potegnili korelacijo med produktivnostjo in višino plače v podjetjih bi hitro ugotovili, da je nadpovprečna produktivnost doma tam kjer je tudi plača napovprečna. Vse ostalo je so bučke in prazna slama.
conanbarbarian
# 14.06.2017 ob 15:17
Urad za makroekonomske analize in razvoj in predstavništvo Evropske komisije (EK) v Sloveniji sta zelo zelo efektivni organizaciji :)
josh k.
# 14.06.2017 ob 15:32
"Če je človek nemotiviran in neefektiven, moraš imeti orodje, da ga zamenjaš".
Banda pokvarjena, na tak način bi še bolj pritiskali na zaposlene...delaj sicer boš zamenjan. Da bi dvignili plače in tako motivirali ?
Lešnik
# 14.06.2017 ob 15:30
Slovenija sodi med države, ki imajo nizko produktivnost

Prodajanje turbo kapitalistične megle, ki nam v glavo vedno znova vceplja misel, da si večjih plač ne zaslužimo, ker premalo delamo, pa čeprav smo ob koncu delovnega dne izčrpani in je delo narejeno 120%. Še malica se je med delom.

Vsaj tako je pri nas. Drugače tudi ne more biti, če ti kvazi šef v posmehu razlaga, da ne vidi v čem je problem delati 13 ur, ker on tudi dela po toliko ur. Ne vidi pa razlike, da "neproduktivni" fizični delavci garajo za 750€, medtem ko on, visokoproduktivni garač, dejansko dela 2 uri preostalih 11 ur pa čoška muda, si pa zasluži 2500€ neto, pa še domov hodi spočit.
Lobo
# 14.06.2017 ob 15:20
"Če je človek neefektiven, moraš imeti orodje, da ga zamenjaš. To je pri nas zelo težko"

Ne, ni težko ni pa zastojn.
x1ijn
# 14.06.2017 ob 15:58
Problem je lahko tudi v vodstvu, ki ne zna motivirat zaposlenih. Produktivnost delavca ni odvisna samo od njega, ampak tudi od okolja in medosebnih odnosov. Pri fizičnem delu pa tudi od višine plače.
darkwader
# 14.06.2017 ob 15:56
Produktivnost ni odvisna samo od efektivnosti posameznika ampak predvsem od tehnološkega napredka, organizacije dela, delovnih pravil, in implementacija le teh. Pri zadnjih treh pri nas še najbolj šepa.
full_house
# 14.06.2017 ob 16:04
Prebivalci Katarja so 80 % bolj produktivni od Nemcev. Tako vsaj pravi statistika.
Lešnik
# 14.06.2017 ob 15:44
Velika slovenska podjetja so bolj produktivna, kot srednja.

Plače delovne sile pa na minimalcu, oziroma z "izravnalnim" dodatkom tik nad njim.

Dobro da imamo visokoefektivni birokratski aparat doma in v Bruslju. Ti s svojimi plačami dvigajo statistično povprečje.
mroz12
# 14.06.2017 ob 16:11
Se spomnim dneva na delu v nekem manj znanem slovenskem podjetju, ko so delavci nenapovedano dobili manjši bonus pri plači, kako se je tisti teden nato delalo - neverjetno, kaj lahko iz sebe iztisne človek, ki je pravilno motiviran in ki dobi, kar si zasluži. Dokler tega nisem videl na lastne oči, ne bi nikdar verjel - samo videti je treba tam, v hali, kjer se vsakodnevno gara - če gledaš iz pisarne, tega ne vidiš tako zlahka.

Je pa to podjetje že nekaj let stvar zgodovine, ker se je šef tudi rad nagradil in je trenutno za zapahi.
JJstyle
# 14.06.2017 ob 16:17
Glede fleksibilnosti pa, daj mi mesečne 5.000 € plače, kot jo dobi povprečen Danec, pa bom fleksibilen kolikor želiš. Za mizerijo od 600, 700 €, pa bom nalašč trd ko hlod.
Borg
# 14.06.2017 ob 16:18
Tukaj na žalost ne gre za to, ali je človek efektiven ali ne, ampak za to, ali je pripravljen delat za kikirikije.
darkwader
# 14.06.2017 ob 16:07
Prebivalci Katarja so 80 % bolj produktivni od Nemcev. Tako vsaj pravi statistika.

Se pravi so Nemci lenuhi??
commodore
# 14.06.2017 ob 15:48
tapravi garači (ek in podobne bagre)bodo govorili o efektivnosti...še na razne agencije, inštitute in podobne mašalce pojdite preveriti efektivnost potem pa bluzite o efektivnosti.
g1n3k
# 14.06.2017 ob 16:14
Članek je kapitalistično trobilo. Zakaj že je potrebna nenehna gospodarska rast in vedno večja produktivnost (tista ki se preliva v dobiček vedno manjše manjšine)?
JJstyle
# 14.06.2017 ob 16:11
"Če je človek neefektiven, moraš imeti orodje, da ga zamenjaš. To je pri nas zelo težko"

Švabi danes delavce zamenjujejo z roboti, ker je ura dela nemškega delavca prek 25 € (če upoštevamo 13. 14. plačo celo blizu 40 €), robota pa cca. 8 €. Naši vrli delodajalci pa slovenske delavce zamenjujejo z južnimi brati, da jih ura dela namesto 10 € stane 5 €. Lahko se tolažimo vsaj s tem, da pri nas v malem gospodarstvu še dolgo ne bo robotov, delavci so še vedno prepoceni, da bi se zamenjava izplačala.
Alchemist
# 14.06.2017 ob 16:36
Če je človek nemotiviran in neefektiven na delovnem mestu, moraš imeti orodje, da ga zamenjaš. To je pri nas zelo težko ali nemogoče,"

Ta odgovor zelo lepo prikaže zakaj je Slovenija kjer je. Gospod podjetnik je namesto, da bi pomislil kako bi delavca čim bolj motiviral in ga naredil efektivnega....instiktivno pomislil kako ga zamenjati. Ljudje so za slovenske podjetnike enostavno predmeti, ki se zamenjajo ko se pokvarijo. Ne razumejo, da če na ljudi gledajo kot dolgotrajno naložbo, da se to potem tudi obrestuje večkratno.

Skratka...zelo lepo lepo prikazana mentaliteta slovenske podjetniške elite.
full_house
# 14.06.2017 ob 16:12
darkwader

Tako je - Nemci proizvedejo precej manj od Katarcev, se pravi so lenuhi.

Prebivalci londonskega Citya pa so od Nemcev celo 4x bolj produktivni. Nisem še bil tam, ampak predvidevam, da je tam morje tovarna, obrtnikov, delavcev, in da se kar kadi od dela.
council
# 14.06.2017 ob 16:28
Ne morjo oni mene tolk slabo plačat kot lahko jst mal naredim!
GORILA
# 14.06.2017 ob 16:41
Aja, pri nas štancajo na mašine še iz SFRJ, v nemčiji pa na najmodernejše, polrobotske...
...in potem je za nizko produktivnost kriv delavec!!!
izzy_
# 14.06.2017 ob 16:35
EU ne najde delavcev, tale bi pa lažje odpuščal. Pa drugega za minimum.
Borg
# 14.06.2017 ob 17:23
@yoda
če smo Slovenci tako delovni in priduktivni, kot pišejo komentatorji, čemu v Slovenijo ne vlagajo tuja storitvena podjetja, ki so inovativna in imajo visoko dodano vrednost. Pri nas vlagajo samo v proizvodnjo, za 700e plače in normo. Kar se mene tiče se odgovor skriva v članku. Me pa zanima mnenje komentatorjev.
----
Preko matične slovenske firme delam za nemško podjetje v ekipi šestih inženirjev, trije Slovenci, dva Srba in Nemec. Podobnih teamov na tem projektu je približno 30, veliko samo z nemško zasedbo. Ravno naš team je najboljši (hitrost in kvaliteta). Tako zelo, da so nam ob koncu projekta pripravili delo, ki sicer ni bilo nam namnenjeno in uporablja malce drugačno tehnologijo kot smo je vajeni (in smo bili za to deležni izobraževanja v Nemčiji), samo zato, da nas obdržijo skupaj, ker nas bodo rabili za projekte, ki še prihajajo.

Slovenski delavec je dober delavec, to je bilo že velikokrat ugotovljeno. Vendar ne doma. V tujini. Trdim, da je pretežni del odgovornosti za nizko slovensko produktivnost v slabem managementu. Tudi pri Nemcih bi se dalo marsikaj izboljšat glede organizacije. Niso več to, kar naj bi bili včasih (ali pa najverjetneje nikoli niso bili), ampak natančno opazujejo in reagirajo takoj, ko nastane problem. Pa ne tako, da najprej udarijo po delavcu, nobenih obtoževanj, kdo je kriv, ampak identificirajo in analizirajo problem, ne nakladajo v prazno, najdejo rešitev in potem se dela bolje. Ne bolj, ampak bolje. Potem pa je tukaj še nivo spoštovanja zaposlenega. Podjetje za katero delam, je ponosno na to, da njihovim zaposlenim ni potrebno delati nadur (oziroma skrajno redko). Če želiš delati nadure, je treba dobiti dovoljenje vodstva. Ko je delavec na dopustu, je to svetinja. Se ga ne kliče, ne maltretira z vprašanji ... razen če res gori. Dobiti 4 tedne dopusta v enem kosu pri njih ni noben problem. Zaželjeno je le, da je to splanirano dovolj vnaprej, da se to lahko vkalkulira v delovne plane, da so realni. Kar se plač tiče: delamo sicer za slovenske plače, ker pač delamo v Sloveniji za slovensko firmo. Niso nič pretirano velike, so pa spodobne in smo zadovoljni. Ni torej vse v denarju (dokler lahko z dobljenim spodobno preživiš, seveda), veliko je tudi v odnosu do zaposlenega. Mislim, da oboje pri nas marsikje šepa.

Če ima avto butastega voznika, bo prej ali slej končal v jarku. Pa ni zato avto slab.
KK Partizan
# 14.06.2017 ob 16:23
Načrt je preprost: naj povišajo plače in povišala se bo tudi motivacija, vendar kaj ko pri nas bodo zahtevali le povišanje motivacije ko bo pa govora o plačah bo šlo pa skozi eno uho noter skozi drugo ven.
JJstyle
# 14.06.2017 ob 16:49
@gnusfraba

Sem na svojem že 14 let, od tega 8 let v Sloveniji, zadnjih 6 pa v Nemčiji in zdaj v Britaniji. Žal moram reči, da bo primerjam Slovenijo z Nemčijo in sploh Anglijo, ne grem več nazaj. V Londonu kliente zanima kvaliteta storitve in produkta, cena je v drugem planu, v Sloveniji je vse zanimala predvsem cena. Za plačo sem se že navadil, da govorim v bruto zneskih, se pravi, če mi nekdo ponudi 5.000 € bruto (se pravi slabe tri tisočake net), sem takoj nazaj v Sloveniji, pripravljen biti enako fleksibilen kot Danec. Do takrat pa, pridem domov za vikende in počitnice.
levak12
# 14.06.2017 ob 16:53
Če si zaposlen pri delodajalcu, za katerega je plača delavca največje zlo za firmo , potem je biti res teško ne vem kako pruduktiven....
aktivist
# 14.06.2017 ob 16:32
Seveda smo neproduktivni če pa delajo samo tujci za minimalca
zjola 53
# 14.06.2017 ob 17:18
31 let sem delal po normi pa vedno ko je prišlo do kake krize so vodilni iskali vzrok pri delavcih.
Alchemist
# 14.06.2017 ob 17:09
Pa še to...če komu ni jasno. Produktivnost delavca je izrazito nepovezana s samim trudom delavca in izjemno povezana z delavnimi sredstvi, ki jih delavec uporablja. Če sem jaz en delavec, ki upravlja eno enormno avtomatizirano linijo bom statistično gledano dosti bolj efektiven kot deset delavcev ki ročno privijajo vijake in sestavljajo nek proizvod. Fizični output bo lahko isti, vendar bo količina uporabljenega personala precej različna. Posledično pa tudi produktivnost posameznega delavca.

Produktivnost je odvisna torej od investicij v delavna sredstva, stroje. Vsaj v industriji je tako. V Sloveniji industrija očitno precej premalo vlaga v posodabljanje svojih fabrik. Ni nobena težava v odpuščanju ali ne-odpuščanju delavcev. Intelektualna delavna mesta so malo drugačna zgodba, ker so dejansko kreativna. Vendar tudi tam ni rešitev v pritisku po več in več...rešitev je v motiviranem in spočitem delavcu. Izgorel človek ne bo nikoli kaj dosti pametnega naredil.
JJstyle
# 14.06.2017 ob 17:04
@NoriProfesor

Zadeva ni tako enostavna. Danes bi brez akumulacije domačega kapitala, lastnih močnih blagovnih znamk in lastnih mednarodnih korporacij, obsojen na drugorazrednost. Kje se ustvari visoka dodana vrednost na zaposlenega? Ne za strojem delavca, ampak v vrednosti znamke. Škoda superb je lahko enako kvalitetna in tehnično dovršena kot BMW 5, pa bo imel slednji zaradi znamke dvakrat višjo tržno ceno. Drugi pogoj za visoko dodano vrednost je nujnost outsourcanja proizvodnje v dežele s poceni delovno silo, katerih stvarjene presežke potem lahko preliješ v dobiček in plače delavcev v domači proizvodni liniji. Zato ima lahko Electroluxov delavec na Švedskem 3.000 €, Gorenjev pa 800 € bruto plače.
aktivist
# 14.06.2017 ob 16:36
Nekdo bi se rad znebil tudi minimalne plače. Povprašajte kakšnega ekonomista ali managerja. Baje bo pomagal pri boju z lenobo
darkwader
# 14.06.2017 ob 16:26
Če tole primerjam Katarci so za 80% bolj produktivni kot Nemci. Nemci so za polovico bolj produktivni kot mi. Pa kaj a mi delamo z voljo crknjenega konja ali kaj?
JJstyle
# 14.06.2017 ob 16:25
@yoda

Meni je čisto jasno zakaj k nam vlagajo samo proizvodna podjetja. 8 € urne postavke je danes meja med tem ali popolnoma avtomatiziraš proizvodnjo ali ne. Mi smo krepko pod to mejo in če na Zahodu proizvodnja brez popolne avtomatizacije delovnih procesov cenovno ni več konkurenčna, je v Sloveniji, vzhodni Evropi, Balkanu še, zato naenkrat naval "greenfield" industrijskih investicij na teh območjih. Da bo tujec na vzhod izvažal delovna mesta v R&D-ju in finančni industriji, pa kar pozabi. It's not gonna happen, ne glede kaj jim ponudimo.
luckyss
# 14.06.2017 ob 17:16
Vam bom kar po kmečko povedal....
Slovenijo duši preobsežen javni sektor, dedne službe v njem, ter kraje, ki se legalno tam dogajajo..
Pika ..adijo..
vnk
# 14.06.2017 ob 17:10
Z drugimi besedami, kako bodo bogati zaslužili še več na delu revnih. Sam ja, zavijmo v celofan pa rečemo temu efektivnost. Potem pa še države naščuvamo druge proti drugi, da se zbija ceno, kdo bo najnižji ponudnik, na koncu pa še za živet ni.
Lublanski
# 14.06.2017 ob 18:23
Se ne čudim da imajo pri Akrapoviču problem pri zaposlovanju kvalitetne delovne sile, če pa imajo tako nesposobne kvazi vodje kot je Uroš Rosa .. katastrofa .. kera izjava,.. Največji problem slovenskih podjetji je ravno nesposobnost vodij, ki niso sposobni na človeški ravni motivirati delavce in iz njih na normalen način iztisniti njihov maximum. Seveda so tudi lene izjeme, ki se jih ne da motivirati ne z denarjem, ne z lepo besedo, v večini primerov se pa da .. samo za to moraš biti tudi malo psihologa, predvsem pa veliko več empatije, kot pa jo ti novodobni samovšečni kravatarji premorejo.
sagoza
# 14.06.2017 ob 15:47
ljudje bodite resni, vzamite lopato v roke in začnite sadit krompir, zemlje poraščene kolikor hočeš in imamo odlične kuharje ki rabijo svež domač krompir vsak dan 24/7/365, tisto kar ostane pa poješ sam, stres free! če boste čakali plačo x2 bo to zelo dolgo trajalo, saj plačo lahko dvigneš le z višjim življenskim standardom tega pa z trdim delom brez cviljenja in inovativnostjo. mi nimamo ne enega ne drugega, tako da nam ostane le krompir.
g1n3k
# 14.06.2017 ob 19:47
Denar sam po sebi ni nič. Pravi kapital so ljudje in njihovo znanje. Podjetnik brez zaposlenih ne more ustvarjat dodane vrednosti. Tudi če samo denar obrača in zanj dela le "denar", vedno je človek na koncu verige, tisti ki nekaj naredi, izumi, popravi, spremeni, doda.
Recimo, da bi se mu nihče več ne hotel "prodat" oz. njegov denar ne bil mogel kupit nikogaršnje storitve, ne glede na ponujeno vsoto. Lahko samo zapre podjetje in opazuje svoj denar.
Celt
# 14.06.2017 ob 19:38
Pa dajte nas nehat fopat s to produktivnostjo... pejte mal pogledat v tujino kako in kaj delajo.

Delavci delajo krepko manj... je pa velika razlika v organiziranosti dela. Za to, ki pa ima seveda vpliv na količino in kvaliteto dela, pa navadni delavci niso odgovorni.

Kapirate zdaj zakaj je statistično gledano slo delavec manj produktiven? Čeprav dela kot konj!
HOR
# 14.06.2017 ob 19:30
Sicer pa, kot običajno, tudi tukaj riba smrdi pri glavi...
HOR
# 14.06.2017 ob 19:27
"...Največja slabost so digitalne spretnosti
Umar v svoji analizi ugotavlja, da Slovenija po večini dejavnikov produktivnosti zaostaja za povprečjem EU-ja, najbolj pa na področju digitalnih spretnosti, regulacije storitev in učinkovitosti države..."

Med največjim zaostajanjem se ugotavlja tudi (nizka) produktivnost menedžmenta!
Trikrat lahko ugibate zakaj to ni navedeno v članku...!
jure-kacicnik
# 14.06.2017 ob 19:03
za plače k jih dajejo so lahko veseli, da še sploh koga dobija da dela....
KdoJeDarthVader
# 14.06.2017 ob 19:01
Nesposobno vodstvo vedno išče krivdo drugje, npr. pri delavcih... pri sebi nikoli. Realno gledano je 80% nekih kvazi managerjev, ki nekomu zgoraj lezejo nekam... kimajo in se upogibajo, ker so brez hrbtenice. Večina jih je tudi specializirana za manipuliranje in valjenje krivde na vse ostale. To to je realnost.
melanholik
# 14.06.2017 ob 18:05
Alchemist
# 14.06.2017 ob 17:09
Prijavi neprimerno vsebino
Pa še to...če komu ni jasno. Produktivnost delavca je izrazito nepovezana s samim trudom delavca in izjemno povezana z delavnimi sredstvi, ki jih delavec uporablja. Če sem jaz en delavec, ki upravlja eno enormno avtomatizirano linijo bom statistično gledano dosti bolj efektiven kot deset delavcev ki ročno privijajo vijake in sestavljajo nek proizvod. Fizični output bo lahko isti, vendar bo količina uporabljenega personala precej različna. Posledično pa tudi produktivnost posameznega delavca.

Še to bi dodal: iz tega sledi izhaja razlika v produktivnosti med proizvodnim in storitvenim sektorjem. Ali z drugimi besedami: to, da nam produktivnost bolj raste v proizvodnem kot v storitvenem sektorju, bi nam pravzaprav moralo bit v zadovoljstvo. V proizvodnji je namreč precej več odvisno od proizvodnih sredstev in se da ob dovoljšnjih investicijah doseči enormna izboljšanja. Ali če zelo karikiram: med produktivnostjo švedskega in recimo nigerijskega delavca je razlika enormna. Med produktivnostjo švedskega in nigerijskega voznika, učitelja ali frizerja pa niti ni posebne razlike. V resnici gre poskus izboljševanja "prodkuktivnosti" storitvenega sektorja vedno na račun kakovosti, v proizvodnji pa sploh ni nujno tako.
Ramus
# 14.06.2017 ob 17:56
Če je človek neefektiven, moraš imeti orodje, da ga zamenjaš. To je pri nas zelo težko."

To je predvsem krivda delodajalcev, ki ne izobražujejo, ne motivirajo, slabo ali pa sploh ne nagrajujejo,... v veliki večini na sploh samo izkoriščajo. Potem pa bi imeli efektivo,... ne bo šlo.
Doge the Dog
# 14.06.2017 ob 16:02
Vzrok za gospodarsko produktivnost najbolj leži v investicijah in produktivnosti.

V razvitem svetu se mašinerija nenehno posodablja in tehnologija gre naprej, zato pa je tam tudi manj fizičnega dela in več narejenih izdelkov.

V naših podjetjih, ki so ali so bile večinoma v državni lasti, ni bilo nobenih posodabljanj, ljudje še vedno delajo na mašinah, aparatih in tekočih trakih, ki so stari od 30-50 let. Če bi se ta denar, ki se je kradel in izčrpaval iz državnih podjetij, preusmeril v razvoj opreme in aparatur, bi bila produktivnost tudi višja.

Velik del produktivnosti pa lahko pripisujemo tudi nizkim plačam in mentaliteti ljudi. Človek, ki bo plačan 600 minimalca, se bo dosti manj trudil kot pa tisti z 1000 neto. Poleg tega imaš sploh v proizvodnji vedno nekaj "budal", ki delajo vse drugo, samo delajo ne. Sem delal kot študent in sem vse videl... ljudje se na viličarjih vozijo, kot da so na skiroju, delavke na tekočih trakih si pa mečejo embalažo in plastenke ena v drugo, ker jim je to "kao" špas.
Zadeti Tovariš
# 14.06.2017 ob 19:34
Verjetno so pogoji dela drugacni pri nas? Verjamem da se kdo po tridesetih letih dela za minimalca zacne pocasneje "obracat". Krivdo se isce v zrtvi -delavcu.
sanny86
# 14.06.2017 ob 19:19
Kot so ze mnogi pred mano napisali, ce pogledamo razmerje placa/produktivnost oz. storilnost, ugotovimo, da si nista ravno v zdravem razmerju.

Cene izdelkov in storitev imamo enake, ce ne v nekaterih segmentih visje, kot npr. Avstrija, ampak vsakokrat pomeni dvig minimalne place za 10€ kolaps drzave, njenih aparatov in privatnega sektorja. Buce na kubik. Potemtakem bi morale drzave severneje od nas ze zdavnaj bankrotirati..
pustos
# 14.06.2017 ob 17:57
Če je človek nemotiviran in posledično neefektiven, moraš imeti orodje, da ga motiviraš.

To je pri nas zelo težko.
JJstyle
# 14.06.2017 ob 17:52
@drg

V takšnem obsegu kot se v Sloveniji v proizvodnji delajo nadure, se na Zahodu malo kje. Če pa se že, so pa le-te plačane, ne tako kot v Sloveniji, kjer še v javnem sektorju ne izplačujejo vseh nadur. OK, če nas primerjam s Cityjem, se tukaj res dela več, samo folk ima motivacijo, ker je za svoje nadure konkretno plačani. Z Nemci pa ne vidim neke razlike, prej bi rekel, da proizvodni delavci delajo manj kot slovenski in na sploh opravljajo lažje delo, ker ne delajo na 40 let starih mašinah. Razvoj algoritmov strojnega učenja gre v zadnjih letih tako hitro, da ga še tisti, ki se z njimi profesionalno ukvarjamo, komaj dohajamo. Nemci v proizvodnjo že vpeljujejo pametne robote, ki lahko delajo neposredno ob delavcu, ergonomsko škodljiva delovna mesta v proizvodnji izginjajo... Ko sem po Sloveniji še programiral CNC stroje, sem dostikrat hvalil boga, da mi ni treba delat v proizvodnji.
pikam_dopust
# 14.06.2017 ob 18:22
@Borg

Bravo!
Vse si povedal!

Samo nečesa nisi: če so pa odnosi porazni, potem pa ljudje ostajajo samo še zaradi plače. In jim je za vse ostalo vseeno: vseeno mu bo za podjetje, za kupca, za kvaliteto, za izboljšave... pred njim lahko firma zgori, pa ne bo nič naredil, dokler v to ne bo prisiljen. Nič ne boš dobil od njega zato, ker pač se mu zdi zamalo, da je tako ponižan in "ker ni neposredno napisano v pogodbi o zaposlitvi".

Ampak to bomo pogruntali šele skozi desetletja, ker je pač tudi v medijih cenzura glede teh reči (novinarji dobro vedo, kje je zadeva, ampak "nimajo jajc", da bi o tem kaj bolj resno pisali - razen, če je zadaj neposredni politični dekret ali pa silno brezvezna mala gradbeniška riba, ki jo vodi nek "albanec", ki itak "ni naš....").
Kazalo