Gospodarstvo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.9 od 51 glasov Ocenite to novico!
Cerar in Juncker
Cerar in Juncker sta se poleg vprašanja o prodaji NLB-ja dotaknila tudi sodbe arbitražnega sodišča. Foto: EPA
false
Poleti je propadel poskus prodaje NLB-ja zaradi nestrinjanja s ponujeno ceno in tveganj v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem, zato se mora Slovenija zdaj dogovoriti o alternativah, pri čemer se želi izogniti prodaji donosnih balkanskih bank. Foto: Borut Živulović/BoBo
VIDEO
Prodati NLB ali ne?
VIDEO
Cerar se je z Junckerjem...
VIDEO
Bo Cerar prepričal komisi...
VIDEO
Prodaja NLB-ja v Bruslju

Dodaj v

Cerar: Juncker prisluhnil in pokazal razumevanje za slovenski predlog glede NLB-ja

Kako bo Bruselj naklonjen slovenski rešitvi vprašanja prodaje NLB-ja?
10. november 2017 ob 07:20,
zadnji poseg: 10. november 2017 ob 19:12
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Premier Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman sta predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in komisarki za konkurenco Margrethe Vestager v Bruslju predstavila slovensko rešitev vprašanja prodaje NLB-ja.

Najprej sta se dopoldne sešla Cerar in Juncker, nato pa še ministrica in komisarka. Ministrica Mateja Vraničar Erman je po sestanku s komisarko dejala, da je pri slovenskem alternativnem predlogu prodaje NLB-ja še veliko odprtih vprašanj. Komisija je Slovenijo opozorila, da slovenski predlog ne naslavlja vseh težav, a ministrica še ni izgubila upanja, da bi do konca meseca oblikovali končni predlog.

Ministrica ni želela podrobneje govoriti o odprtih vprašanjih, dejala je le, da je bil sestanek zelo konkreten in konstruktiven, zaradi odprtih vprašanj pa so si vzeli nekaj dni časa za premislek, preden bodo znova sedli za mizo. Datum naslednjega srečanja ministrice in komisarke še ni določen. "Pogovori bodo tekli tako na tehnični kot na politični ravni zelo intenzivno še ves mesec," je še povedala ministrica.

Na vprašanje, ali bi bila s tem v celoti odpravljena zaveza za prodajo 75-odstotnega državnega deleža v NLB-ju, določena v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči banki leta 2013, ministrica odgovarja, da je prodaja balkanskih podružnic alternativa prodajni zavezi po osnovni določbi, tako da bi s tem predlogom končali celoten postopek prestrukturiranja NLB-ja. Slovenija bi bila po ministričinih besedah pripravljena sprejeti tudi morebitne dodatne ukrepe, če bi se Evropski komisiji to zdelo potrebno, zato da bi ta sprejela osnovni slovenski predlog.

V Evropski komisiji so po srečanju povedali, da sta komisarka in ministrica razpravljali o slovenskih načrtih za spoštovanje odločbe o državni pomoči, zlasti zaveze za "delno prodajo" državnega deleža banke, ter da komisija in slovenske oblasti ostajajo v stiku. "Delna prodaja državnega deleža NLB-ja je pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke, na podlagi katere je komisija odobrila znatno državno pomoč NLB-ju v letu 2013," so poudarili v komisiji in ponovili, da so članice odgovorne za spoštovanje svojih zavez.

Cerar: Juncker je pokazal razumevanje
Cerar je po sestanku z Junckerjem povedal, da je Juncker pozorno prisluhnil in pokazal razumevanje za slovenski predlog glede usode NLB-ja. Ob tem je poudaril, da je za to vprašanje seveda pristojna komisarka za konkurenco Margrethe Vestager in da je bil njegov pogovor z Junckerjem informativne narave. Danes pa ne gre pričakovati končnih odločitev.

Cerar poudarja, da je Slovenija pripravila dober alternativni predlog, ki ponuja rešitev v duhu sprejetih zavez in zagotavlja, da dosežemo isti cilj po drugačni poti. Slovenska rešitev po Cerarjevih besedah ohranja banko v polnem delovanju, in kar je najpomembneje, obvaruje davkoplačevalce pred novimi izgubami. "Zame so slovenski davkoplačevalci prioriteta," je poudaril premier.

Cerar verjame, da ima Slovenija dobre argumente
"Moramo biti potrpežljivi, a vztrajni pri argumentih, za katere verjamemo, da so zelo dobri," je dejal premier. Ob tem je poudaril tudi, da bo Slovenija prisluhnila argumentom komisije in dobro premislila, če bo ta podala kakšen dober, konstruktiven predlog. O podrobnostih v povezavi s temi morebitnimi predlogi komisije premier ni želel govoriti. Dejal je le, da nasprotna stran za zdaj še vedno vztraja pri neki obliki privatizacije NLB-ja, kar je legitimno izhodišče, ki izhaja iz zavez.

Na vprašanje, ali vidi na strani komisije pripravljenost, da se odreče osnovni zahtevi po privatizaciji NLB-ja, premier odgovarja, da je njihov cilj z dobrimi argumenti prepričati, da privatizacija NLB-ja ni edina možnost, ki bi privedla do cilja. Pri tem je poudaril, da Slovenija predlaga tudi sprejetje kompenzacijskih ukrepov, ki banki ne bodo dajali nesprejemljive prednosti pred drugimi, in da je slovenski predlog naravnan v razvojne namene. Rešitev je treba po Cerarjevih besedah najti do konca meseca. "Imamo še čas, vendar ga ni veliko, zato se intenzivno pogajamo,"

Cerar je še dodal, da v pogovoru z Junckerjem ni bila izražena nobena povezava med arbitražo in NLB-jem z vidika prava. Takšna povezava bi bila po njegovih besedah tudi popolnoma neustrezna, saj je jasno, da gre za dve popolnoma različni situaciji.

Pomoč pri izvajanju arbitraže. Hrvaški politiki niso zaskrbljeni.
Juncker je po Cerarjevih besedah tudi zatrdil, da komisija vztraja pri večkrat izraženem stališču, da je treba arbitražno odločbo spoštovati in jo izvesti. V tem smislu sta z Junckerjem ugotovila, da je nastopil čas, da komisija pristopi k temu, kar je napovedala, torej da je pripravljena pomagati pri izvajanju arbitražne odločbe, je pojasnil Cerar. V tej smeri bo komisija, kot je napovedal Juncker, storila nadaljnje korake, "kajti zavedata se, da bo rok za pripravo izvajanja arbitražne odločbe kmalu potekel", je še povedal premier.

Na Cerarjevo srečanje z Junckerjem so se odzvali tudi v hrvaški politiki. "Komisija ni stranka v postopku in podpisnica sporazuma, ki za Hrvaško ni več veljaven, zato ne razumem kakšno vlogo bi lahko tu imela komisija," je dejal Miro Kovač poslanec HDZ-ja. Predsednik SDP-ja Davor Bernardić pa je dejal, da je stališče evropske komisije bolj posvetovalne narave in ni zavezujoče, saj komisija nima pravnih pristojnosti za urejanje vprašanja med dvema državama.

NLB bi morali prodati do konca leta
Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB-ja v času krize prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca tega leta, preostanek pa do konca 2018.

Koalicija se ne strinja s prodajo banke v tem trenutku, v Bruslju pa ne z odlogom prodaje, zato vlada predlaga finančne kompenzacije NLB-ja državi oziroma nastajajočemu skladu skladov, ki bi financiral projekte malih in srednjih podjetij.

V Evropski komisiji so v četrtek po odločitvi vlade poudarili, da ne želijo prejudicirati izida današnjih pogovorov, in znova izpostavili pomen spoštovanja zaveze o prodaji 75-odstotnega državnega deleža NLB-ja za dolgoročno vzdržnost banke.

G. C., L. L.
Prijavi napako
Komentarji
7up
# 10.11.2017 ob 07:45
SamoRes

Samostojnost izgubite takrat takrat, ko se zacnete mnozicno zadolzevati za kupovanje luxuza in financiranje nezasluzenih privilegegijev!
navigator007
# 10.11.2017 ob 08:51
Vljudno prosim EU administracijo, naj odločno vztraja pri prodaji NLB v tem letu.
SpicyWeiner
# 10.11.2017 ob 09:40
Kakšno debilno ime so si izmislili "Sklad skladov". Oziroma z drugimi besedami - iz NLBja bi ven potegnili 350 milijonov eurov in jih nato razdelili med podjetja svojih (političnih)prijateljev.
Vojanov79
# 10.11.2017 ob 09:05
Cisti primer balkanskog posla. Nekaj se dogovoris pol se pa tega ne drzis. Ce nasi politiki z obljubami tako okrog prenasajo EU, potem veste kaj delajo z drzavljani pred volitvami.
mihče
# 10.11.2017 ob 09:19
Sedaj bi oni denar namenili razvoju podjetništva. Oziroma z drugimi besedami, prek podjetji bi denar vlekli ven iz NLB...
adnan1984
# 10.11.2017 ob 07:53
Hehehe mal bi še holt EU okol prenest. Sej znanje imamo, šuš-mešetarji.
gstk
# 10.11.2017 ob 08:44
Upam, da EU vstraja na prodaji in da se končno zapre denarnica levičarjev, in nastopi blaginja tudi za ostale Slovence, ko jim ne bo treba več sanirati (odplačevati dolgove levičarjev) banke.
IndyBob
# 10.11.2017 ob 09:27
Sklad skladov za financiranje projektov srednjih in malih podjetij!
Beri: sklad za financiranje NASIH podjetij in projektov, ki se bodo v koncni fazi financirali z nevracilom kreditov NLB-ju in izpraznjenim skladom skladov. Ustvarili bi kar dva kozarca z marmelado!
Vojanov79
# 10.11.2017 ob 09:07
Dejstvo pa je, da se iz privatiziranih bank ne bo moglo vec krast. Ko se govori o nacionalnem ali javnem interesu se primite za denarnice!
Joze Koder
# 10.11.2017 ob 09:49
Prodati čimprej. Bolje to kot pa čez par let spet dati miljarde v NLB. Miljarde, ki jih bodo slovenskim državljanom pokradle elite.
sm0ve
# 10.11.2017 ob 08:52
Navijamo za Margrethe Vestager.
webman
# 10.11.2017 ob 09:55
Upam in navijam za eno močno vzgojno! Takšno, da jih bo še mesece sram se sploh s takšnimi neumnostmi ven prit...
neutralen
# 10.11.2017 ob 10:15
vranek

če sam ne veš ti lahko povem za nemčijo:

Največja Deutsche bank (kot pri nas NLB) je v celoti v privat lasti. V drugi največji Commerzbank (kot pri nas Abanka) ima država 15%. V celoti ima država v lasti le tretjo največjo KFW, ki je specializirana za financiranje izvoza in razvojnih projektov (podobno kot EBRD ali v Sloveniji SID banka).

Stanje v sloveniji pa je: NLB 100% državna last, Abanka 100% državna last SID banka 100% državna last.
no72
# 10.11.2017 ob 10:10
Molzno kravo končno odpeljat iz štale!
sumtb
# 10.11.2017 ob 13:11
Vsaj ena korist od Evrope, če bo res obglavila lokalno mafijo preko odvema bankomata na partijsko izkaznico, skozi katerega se pere iranski teroristični denar.
Nikec3
# 10.11.2017 ob 13:05
To kar naša vlada počne tukaj je vredno vsake obsodbe. Kje je opozicija? ZL Itak vem, da so komunistični kolaboranti, kaj pa ostali?
slovencsm
# 10.11.2017 ob 12:58
Socialističnim zagovornikom neprodaje NLB naj najprej povem, da takšnih neumnosti, koti jih pa vi klatite, pa človek z normalno pametjo ne more razumeti. Seveda, če nimaš mogoče zadaj kakšnih osebnih koristi.
To, da imajo resne države svoje državne banke, ne drži. Recimo Avstrija je brez problema prodala Bank Austria. Sploh nima veze neposredne veze, da mora domače gospodarstvo imeti na voljo tudi svojo državno banko. Banka Slovenije je zato, da postavlja regulative, potem pa konkurenca dela svoje. Naj mi nekdo razumsko razloži, zakaj bi jaz podpiral državno NLB, če mi konkurenca iz tujine nudi boljše pogoje in storitev. Pa še dokapitalizirati mi je ni treba, če naredijo neumnosti, saj sami odgovarjajo za svoje poslovanje. To pomeni, da je verjetnost za neumnosti tudi bistveno manjša. namreč pri NLB vedo, da če bo problem, ga bo že država (torej mi državljani) pokrili.
To, da se je največ kradlo v času vlade JJ je tudi najbolj neumna krilatica. Kot prvo je imela NLB v tem času upravo, ki je bila odgovorna nadzornemu svetu. Ko je vlada JJ želela nastaviti svoj upravo, so vsi skočili pokonci, da je to politično kadrovanje. in Kramar je ostal na svojem stolčku. In seveda vlada ni kontrolni organ temveč je to Banka Slovenije, ki bi morala regulirati in kontrolirati delovanje bank. Torej ta argument tudi pade v vodo. Pa v bistvu sploh ni argument. Je zgolj politično pljuvanje po drugačemislečem političnem nasprotniku, ki ga ne maram.
Ne bomo ovce in se pustili EU, da nam ukazuje, kaj naj delamo. ta argument je še eden izmed tistih, ki je namenjen samo zato, da se dela meglo a realne osnove sploh nima. Namreč sami smo v obljubi napisali, da bomo po sanaciji banke le to prodali, da bomo dobili denar povrnjen nazaj. Isti ljudje, ki govorijo v tem primeru proti prodaji istočasno so pljuvali recimo po subvencijah recimo Akrapoviču, Pipistrelu, ipd. da s tem denarjem osebno bogatijo. Ja, a v NLB pa z našim denarjem niso nekateri osebno bogateli?

Še bi lahko našteval, kakšne neumne izgovore imajo nekateri proti prodaji NLB a realne vrednosti nima nobena izmed teh. Problem NLB je, da deluje za določene lobije in skupine, ki jo uporabljajo kot svoj bankomat. Z neprodajo samo zagotavljamo tem skupinam, da še naprej delujejo z našim denarjem in da za svoje delovanje ne odgovarjajo oni temveč jim mi saniramo dolgove z dokapitalizacijami. S prodajo bi se rešili teh dokapitalizacij in tudi zmanjšali bi moč teh lobijev, ki potem delujejo tudi v okviru drugih državnih poslovnih subjektov. Kdor pa tega ne želi, naj pa pripravi denar in naj jo odkupi. Ampak s svojim denarjem.
neutralen
# 10.11.2017 ob 11:34
Tao3

V času, ki ga omenjaš je bil predsednik uprave NLB Marjan Kramar, njega pa je v NLB pripeljal Gregor Golobič. V NLB-ju je imela vedno oblast levica, ne glede na to kdo je bil na vladi.
AlBundy
# 10.11.2017 ob 13:04
Od tega bankomata za elite, ki se mu pravi NLB, slovenska podjetja in posamezniki nimajo prav veliko, če sploh kaj. Razen občasne dokapitalizacije, se razume ...
mikitr
# 10.11.2017 ob 14:21
Davkoplačevelci imamo z banko samo velike stroške z dokapitalizacijemi.Pridobili pa bodo ,ljudje ki bi morali na Pavšetovo in so narodu naredili tako zgubo,da bi jih lahko imenovali izdajalci.
henrik.r
# 10.11.2017 ob 13:39
Lepo vas prosim.... ja kdo bo pa potem dajal kredite tajkunčkom? Ko bodo privat lasniki, bo treba malo več pokazat, da se bo dobil kak kredit.
DAbears
# 10.11.2017 ob 13:53
Lol levicarji krivijo desnico vedno tud takrat ko levico zalotis v marmeladi z obema rokama
felipesko
# 10.11.2017 ob 15:45
Cerar: Juncker prisluhnil in pokazal razumevanje za slovenski predlog glede NLB-ja

Pa malo ga je še po riti potrepljal........
Lovec
# 10.11.2017 ob 14:39
Pogajanja s strani Evropske komisije vodi povsem druga oseba, tako, da Junker nima s tem nič. Je pač vljudnostno sprejel Cerarja in vljudnostno kimal to pa je tudi vse.

Zopet FakeNews.
fritaja
# 10.11.2017 ob 12:51
Cerar: Juncker pozorno prisluhnil, pokazal razumevanje za slovenski predlog glede NLB

Je pozabil dokončati stavek: "... nato pa rekel, naj to NLB že enkrat prodajo in mu dajo mir."
Kiklop
# 10.11.2017 ob 12:48
Če ta trik uspe, bodo denar gotovo dobili (le) "ta pravi", zanesite se na to.
knedlck
# 10.11.2017 ob 11:34
Jest sm za prodajo, samo po eni strani mi je pa vseen kaj se dela z banko, itak ne zivim v sloveniji, in nimam namena se vrnt. Vsakic k me zagrab da bi se vrnu v slovenijo lepo preberem par novic kaj nasi salabajzki delajo, pa me mine vse.

Samo ne jokat kolk mladih se izseli, ker pac tako vodenje drzave je eden od velikih razlogov
mihče
# 10.11.2017 ob 10:17
vranek. Sliši se lepo, samo če pomislimo za nazaj, je banka tudi že pred 2008 financirala podjetništvo... Zgodovina bi se ponovila, sklad oziroma banko bi okradli, denar bi pa preko financiranih podjetij, preko davčnih oaz izputel v žepe lastnikov in pobudnikov te ideje. In spet bi bila potrebna dokapitalizacija banke iz žepov davkoplačevalcev. Kdor verjame, da politika pomaga masi ljudem se moti, pomagajo sebi in svojim...
cepc
# 10.11.2017 ob 15:22
Ne se spraševat zakaj cerar tako na široko hodi
samogledam
# 10.11.2017 ob 15:07
Kako prosim? 400 milijonov bi posodili brez ustreznih garancij, kot do sedaj ! A nebi raje ta denar dali za poplacilo kredita v Evropski banki? Sicer pa, jaz NLB nikoli nisem rabil, mi je pa njihovo poslovanje naredilo veliko moralno in materialno skodo! Fantje, bo kar dovolj igric in laganja. Prodat, takoj !
pobrisan
# 10.11.2017 ob 14:23
pripet

Slovenija še vedno več daje Bruslju kot od njega prejema.
------------

Ne bo držalo.
pobrisan
# 10.11.2017 ob 13:11
Ob tem je izpostavil, da je za to vprašanje seveda pristojna komisarka za konkurenco Margrethe Vestager in da je bil njegov pogovor z Junckerjem informativne narave.
--------------

Zakaj potem tako pompozen in zavajajoč naslov? Ta bankomat leve elite je treba čimprej prodat. Pa dajmo zadevo na referendum!
neutralen
# 10.11.2017 ob 10:05
vranek

Katera banka točno naj bi bila v nemški, avstrijski ali italijanski državni lasti? Ogromno jih je v last državljanov teh držav, v državni lasti pa ne ravno.

Sicer si pa sam dobro definiral problem. Opozicija bi prodala banke, ker sama nima nič od njih, vlado, ne glede na to katera je, pa banke preveč privlačijo, da bi jih bila pripravljena prepustiti privatnemu sektorju. Nikar ne bodi naiven, da jih tako privlači dobrobit državljanov.
Shaka Zulu
# 10.11.2017 ob 15:42
To kar ste napisali pravi Cerar. Kaj pravi Junker in kompanija ? No, dejmo...bo šlo ?
Skippy
# 10.11.2017 ob 10:38
Mihče, pa kaj je z vami? Kdo je pa vplacal sanacijo? Mi. Zakaj hoce EU prodajo? Ker misli, da moramo dobiti denar drzavljani povrnjen!

Kako boš dobil denar povrnjen, če se še dalje financirajo sporni posli in se krediti delijo po vezah? Če dalje perejo tuji denar? NLB je bankomat slovenske politike in zato jo je potrebno prodati.
_cerebro
# 10.11.2017 ob 16:37
Ahahah... Z drugimi besedami, Cmerarjeva vlada je pripravljena storiti karkoli je potrebno, da ne pride do prodaje NLB.
Se pravi SMC, SD, DeSUS in satelitska ZL.
knedlck
# 10.11.2017 ob 15:01
Vsi ki ste proti prodaji, mam eno simpel vrpasanje.
Zakaj mora biti drzava lastnik banke, kaj se bo zgodilo po vase ce ne bo lastnik?

Ne zj vn hodt z raznimi frazami kot so nacionalni interes, in drzava mora biti lastnik banke, itd... To je isto kt pred fuzbal tekmo, k zmerj Udovic prav, zoga je okrogla, bomo vidl kaj se bo zgodil.
cabbage
# 10.11.2017 ob 14:50
Sklad skladov? A se oni hecajo? Dvigni kredit da poravnaš kredit varjanta.
SpicyWeiner
# 10.11.2017 ob 17:13
Juncker je pokazal razumevanje tudi glede terana, pa vsi vemo, kako se je tista zgodba zaključila. Pokazati razumevanje še ne pomeni odstop od prakse in dajanje odpustkov državam, ki se sproti izmišljujejo na kakšen način bodo spoštovale lastne zaveze.
Nikolaj
# 10.11.2017 ob 15:27
Junker torej zadnje čase zelo slabo sliši in tudi slaboviden je (arbitraža, Katalonija, .....)
Nikolaj
# 10.11.2017 ob 15:26
Junker sploh ni prisluhnil, imel je le prisluhe, kar je bistvena razlika.
nomensland2015
# 10.11.2017 ob 15:02
"Zame so slovenski davkoplačevalci prioriteta,"

Ha ha ... he he ... ho ho .... hi hi ..... da dol padeš :-)
Za vsakega politika je prioriteta njegov lasten žep ;-)

Saj bi bilo vse skupaj še kr smešno, če ne bi bilo treba čez kakih pet let taistim dalkoplačevalcem spet globoko v žep sesti, da bomo pokrili novo NLB luknjo .... :-(
povratnik12
# 10.11.2017 ob 14:45
Cerar: Juncker pozorno prisluhnil, pokazal razumevanje za slovenski predlog glede NLB-ja

to je patudi vse: prisluhnil je, mislil si pa svoje. Tako kot pri teranu, meji na morju ......
Kakšni naivneži
Lovec
# 10.11.2017 ob 13:09
Oh, kako politično korektna informacija družbenopolitičnega delavca.
Celt
# 10.11.2017 ob 07:43
Edina pozitivnost te NLB zgodbe je, da je slovenska vlada končno nehala slepo izvrševati diktate iz Bruslja in poskuša parirati s svojimi pogledi in predlogi. Pravilno - tako se to dela!

Druga plat medalje pa je, da to delajo samo zato da ne bi prišlo do razkritij kako so izkoriščali NLB za svoje potrebe. Žalostno da se premaknejo samo v primeru ko jim gori pod nogami.
amigo
# 10.11.2017 ob 18:39
Ja, za bati se je, da pride spet Janša na oblast in se spet izprazni NLB s tajkunskimi krediti, tako kot je to bilo v njegovem mandatu 2004-2008.

Ne vem zakaj tako lažeš. Zadnjič na zaslišanju je Janša lepo povedal, da so hoteli zamenjati upravo, pa je celo članica NS s finančnega ministrstva glasovala proti. Enako tudi KBC.
socrates
# 10.11.2017 ob 17:02
haha.... pa tole je slovenski Monty Python: C(m)erar trosi bučke, Juncker se mu smehlja in ga poljublja, rezultat je pa vedno kontra od tistega kar rečejo (pa se spomnimo samo terana). Jao, a ni že čas, da gre Cerar nazaj na Univerzo - tam je itak ropotarnica zgodovine za slovenske šalabajzarje.
heron
# 10.11.2017 ob 15:53
je bil trezen?
itak
# 10.11.2017 ob 09:51
Tile trije predsedniki trio adijo...
3010eur
# 10.11.2017 ob 18:17
Ko bi se še tako "angažirali" pri sodstvu, zdravstvu, sociali, pa bili Švica v nekaj mesecih.
Kazalo