Andreja Črnak Meglič je navedla, da presežki Vzajemne letos znašajo 18 milijonov evrov, 15 evrov pri 850.000 zavarovancih pa je približno 12 milijonov evrov. Kar pomeni, da bo Vzajemni še vedno ostala slaba tretjina sredstev.

Razmišljanja Vzajemne o znižanju premij zdravstvenega zavarovanja za en evro pa po njenem mnenju kažejo na to, da so premije očitno previsoke in da bi se, če bi nadaljevali na sedanji način, visoki dobički še naprej kopičili.

Ob tem tudi opozarja, da še vedno ostaja vprašanje dobičkov iz preteklih let. Spomnila je tudi, da je SD ob sprejemanju intervencijskega zakona dosegla, da se je celotna politika zedinila, da se morajo dobički zavarovalnic, ki so jih od leta 2006 zbirale v rezervnem skladu, nameniti izključno za opravljanje njihove osnovne dejavnosti, to je dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Samo v Vzajemni naj bi bilo na račun rezerv še vedno zbranih 24 milijonov evrov sredstev in tako ostaja vprašanje, kdaj in kako se bo implementirala zaveza iz zakona. Črnak Megličeva ob tem opozarja tudi na vlogo tistih, ki bi morali skrbeti, da se zakon realizira.

Zavarovalnice po njenih navedbah že dalj časa, a ne tako na očeh javnosti, bijejo bitko, kako kanalizirati sredstva, ki so naložena v rezervnem skladu, v krepitev kapitalske ustreznosti. Pri tem se sklicujejo na direktivo solventnost II, ki pa bo po besedah Črnak Megličeve uveljavljena šele po letu 2016.

Ob napovedi znižanja premij poslanska SD-ja ugotavlja, da gre za "pest decembrskih bombončkov v bitki za velike dobičke" oz. za to, da se "žrtvuje nekaj milijonov v želji, da bi jih nekaj deset več pač obdržali zase".

Vzajemna ima dobičke pri vseh zavarovanjih
Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je pojasnil, da ima Vzajemna dobiček tudi pri drugih zavarovanjih, vračilo premije pa je vezano le na dobiček iz dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Predvidevajo, da ga bo v tem delu za okoli 14 milijonov evrov, z znižanjem premij pa vračajo 12,6 milijona evrov.

Mikeln je povedal, da bo direktiva solventnost II obveza za vse zavarovalnice v Evropi od 1. januarja 2016, a bodo morali v skladu z usmeritvami direktive delati že s 1. januarjem prihodnje leto. Kot pravi, v zavarovalnicah že mrzlično računajo zahtevano kapitalsko ustreznost in nedvomno bi zmanjševanje rezerv tu imelo neposreden vpliv.

Če bi v Vzajemni v celoti zmanjšali omenjenih 24,3 milijona evrov, bi to zelo močno vplivalo na njeno kapitalsko ustreznost in posledično na varnost njenih zavarovancev.