Davčna reforma bo spodbudila konkurenčnost in produktivnost gospodarstva, sporočajo s finančnega ministrstva. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Davčna reforma bo spodbudila konkurenčnost in produktivnost gospodarstva, sporočajo s finančnega ministrstva. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
inženir
Ministrstvo se za razbremenitev višje izobraženega kadra ni odločilo, niti v obliki socialne kapice. Foto: freedigitalphotos.net
Denar, evri, bankovci
Zmanjšanje ali ukinitev različnih olajšav naj bi bilo za državo vredno 87 milijonov evrov letno. Foto: EPA

Velika davčna reforma vključuje tri akte: noveli zakona o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb; ter nov zakon o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev.

Akti so zdaj v javni obravnavi. Rok za pripombe je 20. november, načrtovano sprejetje v DZ-ju pa naj bi se zgodilo še letos, so sporočili z ministrstva za finance.

Manj obdavčena izplačila iz dobička
Zakon o posebni davčni obravnavi bo zamenjal obstoječi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. Delodajalci, ki bodo delavcem izplačevali del dohodka za uspešnost, bodo deležni večje davčne olajšave, prav tako delavci prejemniki. Dohodek za uspešnost se ne bo všteval v osnovo za prispevke za osebe v delovnem razmerju. V osnovo za dohodnino se bo vštevala le polovica dohodka za uspešnost.

Merila nagrajevanja uspešnosti bo moral delodajalec določiti vnaprej. Za ta izplačila bo lahko namenil največ petino dobička iz poslovanja. Dohodek za uspešnost bo moral izplačati vsem delavcev, ki bodo nepretrgoma zaposleni vsaj šest mesecev in bodo izpolnjevali merila nagrajevanja.

Nagrada posameznemu delavcu bo lahko znašala največ dve povprečni plači, obenem pa ne več kot 5.000 evrov.

Izpad v proračunu
Na ministrstvu ocenjujejo, da bo skupni javnofinančni izpad zaradi ugodnejše davčne obravnave izplačil za uspešnost znašal vsaj 70 milijonov evrov. Od tega bo 13 milijonov evrov izpada prihodkov državnega proračuna, 37 milijonov evrov izpada prihodkov pokojninske blagajne in 20 milijonov evrov prihodkov zdravstvene blagajne. Prvi učinek na proračun naj bi nastopil z letom 2017.

Luknjo namerava ministrstvo polniti na drugih naslovih, ki naj bi poskrbeli za dodatnih 87 milijonov evrov.

Manjše olajšave za raziskave in razvoj
Ukinjena ali zmanjšana bo kopica olajšav, ki jih vsebujeta zakona o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb. Olajšava na vlaganja v raziskave in razvoj bodo zmanjšana s 100 na 50 odstotkov, olajšava za zaposlovanje bo črtana, prav tako olajšava za donacije za izplačila političnim strankam, olajšava za investiranje pa bo znižana s 40 na 20 odstotkov.

Četrti dohodninski razred ostaja
Četrti davčni razred s 50-odstotno obdavčitvijo pri dohodnini, ki je bil uveden kot začasen protikrizni ukrep in bi moral z letom 2015 ugasniti, bo ostal še do leta 2020.

Večja obdavčitev kapitala
Iz zakona o dohodnini se bo poleg tega črtala oprostitev dohodnine od dobička iz odsvojitve kapitala z dobo imetništva nad 20 let in za nepremičnine, pridobljene pred 1. januarjem 2012. Stopnja davka za dobičke iz kapitala se ne bo več postopno zniževala, pač pa bo ves čas imetništva določena pri 25 odstotkih. Predlagano je tudi črtanje oprostitve od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi deleža v družbah tveganega kapitala.

Z novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb pa se predlaga še črtanje ugodnosti glede družb tveganega kapitala in ureja davčno obravnavo amortizacije dobrega imena z ustreznimi prehodnimi določbami.